Kategorija: Uncategorised

Avtocestne hitrosti in poraba električnih vozil
Eden izmed mitov pri električnih vozilih je tudi poraba pri 130 km/h, ki je v Sloveniji tudi maksimalno dovoljena hitrost na avtocesti. Pri društvu DeMS nas je čedalje več, ki želimo svoj prosti čas in izkušnje deliti tudi z drugimi. Dobro je treba deliti, je rek, ki velja v društvu. V praksi pa to pomeni, da bomo testirali različna vozila v različnih pogojih neodvisno od morebitnih sponzorjev ali stricev iz ozadja.
Običajno uporabniki električnih vozil vozimo varčno, saj nam takšen način vožnje pomeni tudi daljši domet. Z razvojem baterijski vozil, pa se dometi daljšajo in ob tem se postavi vprašanje.
Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?
Kakšna bo poraba ?
Kako učinkovita so različna vozila ?
Relacija smo dorekli. Ljubljana – Maribor, 125 kilometrov avtoceste in seveda, kar tudi pride prav hitra polnilna postaja v Mariboru in Ljubljani. Brez prijave in plačila. Vmes je sicer polno plačljivih hitrih polnilnih mest (Petrol, OMV), ki sicer pridejo prav za prvo pomoč.
Pogoji za test so bili zimski. Megleno jutro in temperatura v vozilu kaže -6 stopinj. Električni vozili sta bili dve, Hyundai Ioniq in Renault Zoe. Prvi ima manjšo baterijo, drugi pa večjo. Vendar rešitev ni vedno v velikosti pomembna je tudi poraba samega vozila. V primeru električnih vozil to niso več litri, ampak porabljeni kWh na 100 kilometrov.
Začetek poti se je začel v Šiški pred najbolje obiskano polnilno postajo v Sloveniji ob 9:42. Stanje baterije pri Zoe 100% pri Ioniqu pa 94 %.

Pri odhodu iz Ljubljane pride prav poznavanje lokalnih zastojev in prednosti bližnjic. Šele po Trojanskem klancu se nama je uspelo srečati na avtocesti.
Vožnja sva nadaljevala in kot je slišati iz posnetka, Zoe ne more pohvaliti z dobro zvočno izolacijo. Vsaj pri 130 km/h ne.
Ob takšni povprečni hitrosti je tudi čas potovanja krajši in poraba večja. Ob 10:44 smo se peljali mimo izvoza za Slovensko Bistrico.
Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?
Vožnja je pri 130 km/h bolj naporna, domet je manjši, poraba je večja. Časovni prihranek pa je minimalen. Naš nasvet optimalna vožnja za elektirčna vozila 100-110 km/h
Kakšna bo poraba ?
Zoe je porabila 22,8 kWh na 100 kilometrov, učinkoviti Ioniq pa 18 kWh na 100 kilometrov
Kako učinkovita so različna vozila ?
Vozili in porabi sta različni. Vsekakor je zmagovalec v porabi Ioniq, v dometu pa kljub večji porabi Zoe. Večja baterija ima svojo moč.
Pri prihodu v Maribor – Tezno ob 10:55 pa presenečenje. Hitra polnilna postaja je zasedena. Na srečo se večina uporabnikov električnih vozil poznamo med seboj. Skupaj z lastnikom predelanega Clia smo odšli na kavo in seveda prediskutirali aktualne teme na področju e-mobilnosti. Ioniq se je napolnil, šele zatem pa smo na polnilno postajo priključili Zoe.
Zaključek
Poraba električnih vozil se razlikuje, avtocestne hitrosti niso več problem ob baterijah, vgrajenih v današnjih vozilih. Na poti do Maribora smo se odpeljali mimo mnogih polnilnih postaj ob avtocesti. Postanek ni bil potreben, saj domet zadostuje za omenjeno razdaljo. V prihodnosti bomo v primerjavo vključili tudi e-Golfa in BMW i3.
Zapisal
Ignac Završnik
19. februarja 2018
Zimsko EVSVET srečanje
Udeležujemo se tudi srečanj drugih skupin s področja e-mobilnosti v Sloveniji in drugje po Evropi. Eno izmed takšnih srečanj je tudi zimsko srečanje EVSVET, ki ga je organiziral moderator in lastnik portala evsvet.eu Zdenko Meglič. Zdenko je tudi naš član in prav je, da ga podpremo tudi v takšnih prizadevanjih za širitev e-mobilnosti.
Na datum srečanja me je spomnil Marjan, ki se ga je tudi nameraval udeležiti. Pa gremo, je padla odločitev. Na poti iz Ljubljane do Bohinja kakšnih težav ni bilo. Razen dogodka pred Bohinjem, kjer sem prehiteval meni nenavadno kompozicijo na cesti. Pešec, krava in traktor.
Ob Bohinjskem jezeru imajo sedaj dve polnilni postaji, ki delujeta po sistemu, priključi in polni. Prva je pred TIC Bohinj, druga pa pred gostiščem Kramar na parkirišču. Gneče ni bilo, obe polnilni postaji delujeta brez problema.
Po uvodnem polnjenju električnega vozila in popiti kavi sva se z Marjanom prestavila na kraj dogodka. Zbralo se nas je sedem voznikov in šest vozil. Kasneje pa se nam pridružil še Matija z družino.
Pogovor je kot običajno potekal o e-mobilnosti, fotovoltaiki in delovanju našega društva. Odprtih vprašanj je še precej in enotnost vseh deležnikov na področju e-mobilnosti je po mojem mnenju ključna za hiter in učinkovit prehod na brezogljično družbo. Napake, ki jih opažamo imajo vzrok v razmišljanju naše družbe. Ni važno kaj znaš, važno je, da si na pravi strani. Opažamo toleranco do projektov, ki jih vodijo »naši« in nestrpnost do drugih projektov, kjer ni »naših«. Vsem nam je skupen cilj prehod na brezogljično družbo in verodostojnost bi se morala graditi na enakih vatlih za vse.
Po kosilu smo zaključili prijetno druženje in smo se odpeljali vsak na svoj konec Slovenije. Vsekakor vsako takšno srečanje pripomore k boljšemu razumevanju našega poslanstva in cilja.
Zapisal:
Ignac Završnik
11. februarja 2018
Zbor članov Društva e-Mobilnost Slovenija v Ljubljani
Dvorana, kjer je potekal zbor članov.
Redni zbor članov Društva e-Mobilnost Slovenija je potekal 3. 2. 2018 v Ljubljani. Kljub slabemu vremenu in zastojem na cestah se nas je zbralo 32 članov.
Upravni odbor je predstavil svoje delo od ustanovitve društva dalje. Na sejah upravnega odbora smo imeli skupno 64 točk dnevnega reda. V kratkem času je bilo narejeno veliko in postali smo prepoznavni.
Predstavili smo plan dela za leto 2018. Konstruktivne pripombe članstva so bile dobrodošle in se bodo obravnavale na naslednji seji upravnega odbora.
Izvedli smo volitve, na katerih smo izvolili novega člana upravnega odbora. Volitve so potekale v pozitivnem duhu in po tesnem izidu je zmagal kandidat z največjo podporo med člani. Čestitke Aleš Bregant.
Število članov je od 15 ustanovnih članov naraslo na 93 članov. Praktično vsak dan se vpisujejo novi člani. Z donacijami, ki jih nečlani društva namenjajo društvu pa se je pokazala podpora našemu dosedanjemu delu in viziji. Hvala vsem za podporo.
Pogostitev vseh prisotnih članov je potekala v sproščenem vzdušju in marsikatera ideja se je utrnila, ki bo dopolnila naše aktivnosti v tem letu.
Zapisal
Ignac Završnik
Prihodnost je že tukaj.
4. februarja 2018
BATERIJSKI AVTOMOBILI NISO PRIHODNOST, A JIH BOMO VSEENO IZDELOVALI!?
Elektrika je, kot sem že večkrat napisal, prinesla v svet avtomobilizma velike spremembe. Največ pozitivnih občutimo prav mi, potrošniki. Ne plačujemo več (pre)dragega goriva na blagajnah Petrola in druščine, ni več glavobolov, ko prejmemo račun za redno vzdrževanje, predvsem pa imamo veliko izbiro, kje in za kakšno ceno bomo energijo za pogon svojega električnega konjiča kupili. Navsezadnje jo lahko poceni proizvedemo sami doma, če imamo primerne pogoje za postavitev sončne, vodne ali vetrne elektrarne.
Logično je, da se združba proizvajalcev vozil, olj, maziv, rezervnih delov in predvsem naftnih derivatov tega boji. Dosedanji lahki in zanesljivi profiti iz teh dejavnosti niso več tako samoumevni kot pred nekaj leti. Prav tako je logično, da z zavajajočimi objavami poskušajo vplivati na globalno javnost in upočasniti nezadržne spremembe, med drugim tudi z naročanjem plačanih raziskav z vnaprej znanimi, lažnimi rezultati.
Zelo obsežno raziskavo mnenj vodilnih oseb iz avtomobilske industrije je izvedlo globalno podjetje KPMG. O njej je pred kratkim pisal tudi Avtomagazin. Raziskava je zelo zanimiva in pokriva široko področje razvoja avtomobilske industrije v prihodnjem desetletju. V sicer zelo širokem spektru rezultatov je ponudila dve za nas najbolj zanimivi trditvi:
- baterijski avtomobili nimajo prihodnosti
- prihodnost je v vodikovih gorivnih celicah
Obe trditvi sta po mojem skromnem mnenju iz trte zviti. Nepristranski strokovnjaki, ki se res dobro spoznajo na vodikovo tehnologijo, vedno znova pojasnujejo, da vodik zaradi fizikalnih lastnosti in velikih izgub ne more biti konkurenčen baterijski tehnologiji pri shranjevanju energije in da v nasprotju z baterijami nima večjih možnosti izboljšav. Tukaj si lahko prebereš primerjavo učinkovitosti vodika in baterije, o čemer je pisal dober poznavalec vodikove tehnologije Dejan Skrivalnik. Nasprotno je baterijski pogon že danes tu, je učinkovit in prinaša celo vrsto koristi. Nekatere sem zbral in opisal tukaj.

Zakaj se torej kljub nasprotnim dokazom Avto-Veljaki tako zavzemajo očrniti baterijo in opevati vodik? Zaradi finančnih interesov, jasno. Vodika ne moremo proizvajati doma, morali bi ga kupovati na vodikovih polnilnicah, kot je npr. že nekaj let odprta, a nikoli delujoča Petrolova vodikova polnilnica v Lescah. O tem se je tukaj razpisal kolega Primož Lemež.
Seveda so se anketiranci v raziskavi obregnili tudi ob poteze politike, ki v vse več državah napoveduje drastične ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzroča promet. Tako naj bi se po mnenju anketirancev potrošniki odločali za električne avtomobile skoraj izključno zaradi prisile, ki jo napoveduje regulativa in ne prostovoljno. Dejstva so seveda povsem nasprotna. Že danes se z dejstvi opremljeni ljudje zavestno odločajo za nakup električnih vozil. Zdrava kmečka pamet jim narekuje pravilno presojo, kaj je dobro zanje in družbo, v kateri živijo.
Iz odgovorov anketirancev lahko izluščimo, da se vodilni kader avtoindustrije novih trendov v smer elektrifikacije vozil dobro zavedajo in da jih poskušajo razvrednotiti. Hkrati pa iščejo nadomestne vire potencialno izgubljenih prihodkov v novih poslovnih modelih predvsem souporabe električnih vozil in v močno profitabilni digitalizaciji in dodatnih online storitvah za uporabnike e-vozil.
Ozaveščenost prebivalstva raste, prav tako pozitivne izkušnje z uporabo električnih avtomobilov. Kljub temu lahko velika večina prebivalstva še vedno zlahka nasede tovrstnim objavam t.i. raziskav. Marsikdo se zato ob naslednjem nakupu klasičnega avtomobila po nepotrebnem zaveže obiskovati bencinske črpalke naslednjih x let in zastrupljati zrak. Posredno pa nevede s tem podpira izkoriščevalske kapitaliste, terorizem in omogoča onesnaževanje morja, podtalnice. Zato se mi zdi pomembno, da jim vsi, ki že leta uživamo dobrobiti električnih vozil, tudi z nasprotnimi članki preženemo strah pred emobilnostjo. Prav je, da se na take zapise odzivamo in jih argumentirano negiramo.
Omenjena raziskava KPMGja ponuja zanimive napovedi anketirancev tudi z drugih področij, ki vplivajo na njihovo branžo. Vsem, ki vas tema zanima, priporočam, da si jo ogledate in morda v komentarjih napišete svoje mnenje.
Uporabnikom električnih vozil želim varno vožnjo, ostalim pa, da se nam kmalu pridružite.
David Mrvar
20. januarja 2018
Nevednost ali zavajanje ?
V zadnjih dnevih dobivamo veliko telefonskih klicev s podobno vsebino. Ali morda poznaš tole vozilo ? Kako je z baterijami, kako preverim stanje, cena je izredno ugodna,…
Vsi klici so se nanašali na oglas, objavljen na avto.net, kjer prodajalec obljublja vozilo z baterijo. V resnici pa ni tako. Preverjanje VIN številke pokaže podatek, da je bilo vozilo kupljeno v Franciji in da so baterije še vedno v najemu. Renault pa ima možnost v primeru neplačevanja mesečnega najema baterije daljinsko izklopiti baterijo. Se pravi, prihodnji kupec bo kupil vozilo brez baterije. O dodatnem strošku za najem baterije pa ne bo izvedel ničesar.
V čem je problem, kot sem že zapisal v naslovu, je težko reči. Naš nasvet vsem prihodnjim lastnikom električnih vozil. Preko VIN številke vozila preverite pri Renault-u čigava je baterija. Če dobite potrditev, da je lastniška problema ne bo. Vendar je v preteklosti Renault v večini primerov prodajal vozila z najemom baterije, tako da morate prišteti še ta strošek.
Vir: https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=12779514
17. januarja 2018
EVROPSKI NISSAN LEAF 10.000 NAROČIL V ZGOLJ 2 MESECIH
Resnični pospešek elektrifikacije cestnega prometa v Evropi. 10.000 evropskih kupcev je naročilo novega 100 % električnega Nissan Leaf in to zgolj v dveh mesecih. Izdelava za evropski trg se je začela 18. 12. 2017. Prve dobave pa bodo v februarju 2018.
V društvu DeMS tudi nestrpno pričakujemo prve dobave v Slovenijo. Naš plan je v marcu 2018 odpeljati pot od Lendave do Pirana. Da bo izziv še težji, bomo to skušali narediti brez uporabe hitrih polnilnih postaj.
Vir: https://newsroom.nissan-europe.com/eu/en-gb/media/pressreleases/426213033/the-acceleration-of-electrification-10000-european-customers-have-ordered-the-new-nissan-leaf-in-two1
22. decembra 2017
Srečno 2018
Vesele božične in novoletne praznike ter predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva
v prihajajočem letu 2018.
Vam želi ekipa Društva e-Mobilnost Slovenija.
21. decembra 2017
Test E-Golfa
Nekaj dni sem bil uporabnik e-golfa zadnje generacije. Moji pozitivni vtisi: Motor 100kW je ravno dovolj močan za družinski avto. Pospeški, kar dobri. Navdušen sem bil nad rekuperacijo ima namreč štiri pozicije. Ročico menjalnika premikate levo ali desno za spreminjanje moči. Zelo lepo avto jadra pri izklopljeni rekuperaciji. Pohvalim tudi gume in aerodinamiko.
Ves čas testa sem imel vklopljeno toplotno črpalko na 22 do 23 stopinj. Poraba se je gibala 19 kW po avtocesti normalno hitro 130 km/h več ali manj. Po regionalnih cestah bolj varčno 14 kW. Odšel sem namreč iz Vipave v Pulj brez postanka. Zelo dobro deluje tudi radarski tempomat »stop and go«. Tempomat ni primeren za regionalne ceste, ker prehitro pospeši na nastavljeno hitrost, ko izgubi v križišču avtomobil pred seboj. Sicer imamo lahko nastavljeno najvišjo hitrost in razdaljo do vozila pred sabo.
Malo kritike na koncu. Prikazovalniki so sicer dobri, vendar prikazujejo na več mestih iste parametre. Ogromno je tudi nepotrebnih podatkov, ki zvedavega voznika »spravijo v jarek«. Nima podatka v odstotkih za napolnjenost baterije. Ko sem odšel do Pulja, sem imel domet 250 km. Po 10 kilometrih klanca na vrhu Rebrnic (Vipava – Razdrto) mi je avto zatežil, da ne pridem na cilj, ter naj obiščem polnilno mesto. Prikazovalnik preostalih kilometrov deluje sicer dobro.
Polnjenje na šuko v dežju ne deluje niti pod razno, treba je dvigniti kabel od tal? Na Mennekes deluje tudi v dežju! Med polnjenjem gretje ali hlajenje ne deluje razen na DC hitri polnilnici. Imel bi tak avto, vendar ne za več kot 40 tisoč €.
Zapisal
Marjan Božič
14. decembra 2017
Problem zaparkiranih polnilnih postaj za vozila na električni pogon.
Večkrat se uporabnikom vozil na električni pogon dogaja, da je parkirišče pri polnilnih postajah zaparkirano z vozili, ki niso na električni pogon.
Kako v takem primeru ukrepati?
Ena izmed rešitev je obvestilo redarske službe oziroma policijske postaje. Tukaj pa nastane problem. Omenjeni organi lahko ukrepajo v skladu z zakonskimi pogoji. Šele tedaj lahko zoper kršitelja izvedejo prekrškovni postopek.
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah je jasen. Na parkirnih mestih morajo obstajati talne označbe z zeleno obrobo in zeleno talno oznako (silhueta zelenega avtomobila). Navedeno se po zakonodaji uporablja za tovrstna parkirišča v kombinaciji s prometnim znakom. V kolikor parkirišče ni označeno na tak način, zakonskih pogojev za ukrepanje proti nevestnim voznikom ni.

https://www.uradni-list.si/files/RS_-2015-099-03920-OB~P011-0000.PDF
https://www.uradni-list.si/files/RS_-2015-099-03920-OB~P004-0000.PDF
2. decembra 2017
Eco rally prijateljstva Italija Slovenija
30. oktobra 2017