DeMS · fosilne subvencije
Nafta ima devet trajnih mehanizmov. Elektrika ima štiri začasne – in eno subvencijo, ki je že zaprta.
Vrtanje, proizvodnja, potrošnja – nafta je podprta na vsaki postaji verige. Preverili smo, koliko in kje, od Teksasa do slovenske črpalke.
- 9 naftnih mehanizmov v Sloveniji
- 1 + 4 za e-vozila
- 39 mio € izpada v treh mesecih
Za vsako naftno vrtino stoji davkoplačevalec
V ZDA lahko neodvisni proizvajalci stroške vrtanja odpišejo v celoti, isti hip. Integrirane družbe 70 odstotkov takoj, preostalih 30 v petih letih.[1][3] Neodvisni proizvajalci imajo še dodatno ugodnost, ki je velike integrirane družbe od leta 1975 nimajo več: odbitek 15 odstotkov bruto prihodka iz vsake naftne vrtine, ne glede na to, koliko so vanjo sploh vložili.[3] Določba izvira iz leta 1926, sedanja 15-odstotna stopnja pa velja od srede osemdesetih let – in odtlej se zanjo ne kvalificira noben od velikih integriranih igralcev, temveč le mali in srednji proizvajalci.
Julija 2025 je prišel nov zakon, imenovan One Big Beautiful Bill Act. Ta je popravil še eno luknjo: velika podjetja zdaj lahko iste stroške vrtanja upoštevajo tudi pri minimalnem davku CAMT, kar prej ni bilo mogoče.[2] Panoga je to označila za zmago. Verjetno je res bila.
Države G20 naj bi za samo raziskovanje novih nahajališč nafte, plina in premoga namenile približno 88 milijard dolarjev letno.[4] Ta številka je sicer iz leta 2014 – novejše, ločene ocene ni, kar pove nekaj tudi o tem, kako pregledno se to spremlja.
Med vrtino in rezervoarjem
Tudi vmesna postaja – proizvodnja in rafiniranje – ima svoje ugodnosti. LIFO ni posebna subvencija naftni industriji, je splošna računovodska metoda, ki jo lahko uporabi vsako podjetje z velikimi in cenovno nestanovitnimi zalogami.[5] A prav nafta je panoga, kjer cene najbolj nihajo, zato prav tu LIFO najbolj zniža obdavčljivi dobiček.
V Evropski uniji direktiva o obdavčitvi energentov določa, da poraba goriva znotraj rafinerije – za pogon lastnega procesa – ni obdavčljiv dogodek, če je gorivo proizvedeno v isti rafineriji.[6] Rafinerija torej dela iz lastnega goriva, ne da bi zanj plačala trošarino, ki bi jo plačal vsak drug kupec na črpalki.
Nafta je tu, da zmanjšuje trenje. V naftni industriji največ trenja zmanjša tam, kjer bi moralo biti največ odpora – pri davkih.
Kdo plača manj na črpalki
Savdska Arabija prodaja bencin pod dejansko oskrbno ceno. Pri zemeljskem plinu subvencija doseže približno 70 odstotkov oskrbnih stroškov.[7] Iran, Rusija in Indonezija delajo podobno.[7] Indonezija je leta 2022 za subvencioniranje goriv namenila 25,7 milijarde dolarjev, od tega 12,1 milijarde samo za dizel.[8]
Skupno je svet leta 2024 v eksplicitne subvencije fosilnim gorivom vložil 725 milijard dolarjev. Implicitnih – neplačanih stroškov onesnaženja in podnebnih sprememb – je bilo 6.700 milijard.[7] Po oceni IMF bi odprava samo eksplicitnih subvencij letno preprečila približno 70.000 prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka.[7]
Slovenija: devet mehanizmov, brez skupnega stropa
Doslej smo govorili o svetu – o ameriškem davčnem sistemu, globalnih tokovih subvencij, cenah v Savdski Arabiji. Slovenija ni del nobenega od teh mehanizmov neposredno; ne vrta, ne raziskuje, ne prejema in ne plačuje globalnih vsot, ki smo jih navedli zgoraj. Kar sledi, je izključno slovenski, domači del zgodbe – devet mehanizmov, ki delujejo znotraj slovenskih meja, na slovenskem trgu, po slovenskih predpisih.
Slovenija ne vrta in ne subvencionira raziskovanja. A na potrošniškem koncu verige ima devet mehanizmov, ki delujejo vzporedno, brez enotnega proračuna in brez roka.
Trošarina na dizel je na minimumu, ki ga dopušča EU,[10] vlada pa prosi Bruselj za dovoljenje, da gre še niže, po zgledu Hrvaške.[11] Za dva meseca sta odpravljena prispevek za energetsko učinkovitost in okoljska dajatev za CO2 – za bencin, dizel in kurilno olje.[12] Marža trgovcev je zakonsko omejena.[13] Kmetje dobijo 76 odstotkov vračila trošarine za obarvan dizel, in sicer že ob nakupu, ne šele naslednje leto.[14] Prevozniki imajo pripravljen mehanizem vračila do minimuma EU – trenutno prazen, ker je trošarina že na dnu, a pripravljen za trenutek, ko ne bo več.[15] Gradbeni stroji, žičnice in tirna vozila imajo svoje vračilo.[16] Energetsko intenzivna podjetja so lahko v celoti oproščena.[16] In kurilno olje – isto gorivo kot dizel, le drug namen – ima štirikrat nižjo trošarino.[17]
Od teh devetih jih je sedem trenutno dejansko dejavnih. Dva čakata: prošnja za znižanje pod minimum EU čaka na odobritev Bruslja,[11] vračilo za komercialni prevoz pa čaka na dan, ko bo trošarina spet nad evropskim minimumom – takrat se aktivira samodejno, brez novega zakona ali odloka.[15] Tudi mirujoč mehanizem je še vedno mehanizem – le da trenutno ne stane nič, ne pa da ne obstaja.
Terminološko velja ločiti: večina od teh devetih mehanizmov ni neposredno proračunsko izplačilo, temveč fiskalna spodbuda oziroma davčna olajšava – nižja trošarina, odpravljena dajatev, vračilo že plačanega. Denar ne gre iz proračuna navzven, ampak vanj sploh ne pride. JP SUB-EV26 pri e-vozilih je nasprotno neposredno izplačilo. Ekonomsko gre za primerljiv strošek za javne finance,[7] računovodsko pa za dve različni kategoriji – to razliko IMF pri svoji globalni metodologiji izrecno upošteva, ko govori o »eksplicitnih/fiskalnih subvencijah«.
Vsak od teh mehanizmov ima svojo pravno podlago – Zakon o trošarinah[18] in Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov[19] – svoj krog upravičencev in svoj, pogosto neznan učinek na proračun. Ministrstvo za finance ni razkrilo, kolikšen bo izpad prihodkov zaradi letošnje (28. 7.–28. 9. 2026) odprave prispevka URE in dajatve CO2.[12] A isti ukrep je vlada v letu 2026 uporabila že enkrat prej – od 24. 3. do 4. 5., takrat le za dajatev CO2 – in za to obdobje je vladna ocena izpada znašala približno 23 milijonov evrov.[33] Gre za drug termin in nekoliko ožji obseg, a edini razpoložljivi precedens za velikostni razred trenutnega ukrepa. Vemo tudi, da je Slovenija samo zaradi nižjih trošarin med marcem in majem letos izgubila okoli 39 milijonov evrov prihodkov.[12]
Delne zneske za še dva mehanizma je iz Ministrstva za finance uspelo pridobiti novinarjem: leta 2022 je bilo za kmetijski in gozdarski dizel vrnjenih skoraj 20 milijonov evrov trošarin, za industrijsko-komercialni namen pa 7,6 milijona evrov – v obeh primerih po starem sistemu vračil, tik pred njegovo ukinitvijo.[32] Tudi vračilo za komercialni prevoz, danes prazno, je leta 2021, ko je bilo še aktivno, znašalo 32,2 milijona evrov.[32] Za energetsko intenzivna podjetja obstaja le star, verjetno zastarel podatek – leta 2019 naj bi samo nižji prispevek za OVE in nižje dajatve CO2 za največje porabnike energije pomenili skoraj 50 milijonov evrov letnih oprostitev, čeprav gre za širšo kategorijo, ne natančno za trošarinsko oprostitev, ki jo opisujemo tu.[34] Za kurilno olje ustrezne ocene nismo našli. Že samo delni zneski, ki jih imamo, skupaj precej presegajo letošnjo e-subvencijo – a še vedno gre za približke iz različnih let, ne za uradno, enotno skupno številko, ki je nihče ni objavil.
E-vozila: ena subvencija, štiri davčne olajšave
Za e-vozila je letos obstajal en sam program neposredne subvencije, JP SUB-EV26 pri Podnebnem skladu. Skupaj 33,6 milijona evrov – 25,6 milijona za fizične osebe, 8 milijonov za podjetja. Avgusta je zmanjkalo denarja. Poziv je zaprt. Nadaljevanja ministrstvo ne napove.[9]
Bi bilo pošteno reči, da ima e-mobilnost samo to? Ne. Poleg neposredne subvencije obstajajo še štiri davčne olajšave: boniteta za zasebno rabo službenega e-vozila je 0 odstotkov – pri bencinskem ali dizelskem vozilu 1,5 odstotka mesečno, brez omejitve vrednosti vozila.[22] Podjetja lahko pri nakupu ali lizingu e-vozila odbijejo DDV v celoti.[23] Osebna e-vozila so v celoti oproščena davka na motorna vozila (DMV) – ta se pri vozilih z motorjem na notranje zgorevanje računa po izpustih CO2, pri e-vozilih pa zaradi ničelnih izpustov znaša nič.[24] In podjetja lahko 40 odstotkov neto vrednosti naložbe v trajnostno mobilnost uveljavljajo kot davčno olajšavo, s čimer si znižajo davčno osnovo.[23]
Ključna razlika ni v tem, da ima nafta mehanizme, e-mobilnost pa jih nima. Razlika je delno v naravi teh mehanizmov – a ne enako za vse štiri. Ničelna boniteta ima vgrajen, zakonsko določen rok: velja za davčna leta 2025–2029, po 22. členu novele ZDoh-2AB.[22] Za preostale tri olajšave – odbitek DDV, oprostitev DMV in 40-odstotno investicijsko olajšavo – v nobenem viru nismo našli objavljenega datuma izteka; kolikor nam je znano, gre za trajne določbe, enako kot pri večini naftnih mehanizmov.[23][24] Argument o časovni omejenosti torej velja zanesljivo le za enega od štirih mehanizmov za e-vozila, ne za vse.
Obstaja pa druga, prav tako pomembna razlika, ki je doslej nismo poimenovali: devet naftnih mehanizmov velja za tekočo porabo – vsak naslednji liter goriva, dokler mehanizem obstaja, prinaša enako ugodnost kot prejšnji. Štirje od petih e-mehanizmov (JP SUB-EV26, odbitek DDV, oprostitev DMV, investicijska olajšava) so nasprotno vezani na trenutek nakupa – enkratna odločitev, enkratna ugodnost, brez ponavljanja. Edina izjema, ki nagrajuje tekočo uporabo, je boniteta, in ta je vezana na obstoječi poslovni vozni park, ne na novo porabo. Nafta torej nagrajuje vsako nadaljnje točenje goriva v nedogled; e-mobilnost pretežno nagrajuje eno samo odločitev o prehodu.
Cena, ki je ne vidimo na računu
Onesnažen zrak v Sloveniji je povezan z več kot 1.000 prezgodnjimi smrtmi letno.[20] Promet – predvsem dizelska vozila – je eden od dveh glavnih virov teh delcev, poleg individualnih kurišč na drva oziroma zastarelih peči in kotlov v gospodinjstvih.[21] To so uradne ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ta strošek se ne pojavi na nobenem računu za gorivo. Ne gre skozi proračun, ne skozi trošarino, ne skozi noben od devetih mehanizmov, ki smo jih opisali zgoraj. Plača ga zdravstveni sistem. Plačajo ga ljudje, ki dihajo ta zrak – ne glede na to, ali vozijo dizelca ali ne.
Slovenija v enem pogledu
| Mehanizem | Opis | Upravičenec | Vir |
|---|---|---|---|
| Nafta – 9 mehanizmov | |||
| Trošarina na minimumu | Dizel in bencin že blizu ali na dnu, ki ga dopušča EU. | oboje | Lider.si |
| Prošnja pod minimum EU | Po zgledu Hrvaške in Švedske, do januarja 2027. | oboje | Forbes Slovenija |
| Odprava URE + dajatve CO2 | Začasno, 28. 7.–28. 9. 2026, za vsa goriva. | oboje | Forbes Slovenija |
| Regulacija cene | Marža omejena na največ 11,5 c/l, zunaj avtocest. | oboje | Svet24.si |
| Kmetijski dizel | 76 % vračila trošarine, popust že ob nakupu. | kmetije (FO/PO) | RTV SLO |
| Komercialni prevoz | Vračilo do minimuma EU, trenutno 0 €, a mehanizem aktiven. | pravne osebe | FURS |
| Industrijsko-komercialni namen | Gradbeni stroji, žičnice, tirna vozila. | pravne osebe | Zelena Slovenija |
| Energetsko intenzivna podjetja | Pod pogoji v celoti oproščena trošarine. | pravne osebe | Zelena Slovenija |
| Kurilno olje za ogrevanje | Trošarina 4-krat nižja kot pri pogonskem dizlu. | fizične osebe | Energetika-portal.si |
| E-vozila – 1 subvencija + 4 davčne olajšave | |||
| JP SUB-EV26 (Podnebni sklad) | 33,6 mio € skupaj (25,6 mio € fizične osebe + 8 mio € podjetja). Zaprto avgusta 2026, ni napovedanega nadaljevanja. | oboje | gov.si, 5. 8. 2026 |
| Boniteta 0 % | Zasebna raba službenega e-vozila: 0 % namesto 1,5 % pri ICE, brez omejitve vrednosti. Velja za davčna leta 2025–2029. | fizične osebe* | FURS, pojasnilo |
| Odbitek DDV | Poln odbitek vstopnega DDV pri nakupu/lizingu poslovnega e-vozila. | pravne osebe | Contall |
| Oprostitev DMV | Davek na motorna vozila za osebna e-vozila znaša 0 €, ker temelji na izpustih CO2. | oboje | FURS |
| 40 % investicijska olajšava | Podjetja znižajo davčno osnovo za 40 % neto vrednosti naložbe v trajnostno mobilnost. | pravne osebe | Contall |
* Boniteta gre formalno v korist zaposlenega (fizične osebe), a se uveljavlja prek vozila, ki ga je kupilo ali lizingiralo podjetje – gre torej za mehanizem, ki v praksi povezuje obe strani.
Iz zgornje tabele je razvidno tudi, komu koristi kaj: pet od devetih naftnih mehanizmov je namenjenih izključno ali pretežno pravnim osebam (komercialni prevoz, industrijsko-komercialni namen, energetsko intenzivna podjetja, deloma kmetijski dizel), en izključno fizičnim osebam (kurilno olje), preostali trije pa veljajo za oboje. Pri e-vozilih je razmerje podobno: tri od petih mehanizmov (odbitek DDV, oprostitev DMV pri poslovnih vozilih, investicijska olajšava) koristijo pretežno podjetjem, boniteta formalno fizičnim osebam, JP SUB-EV26 pa je edini mehanizem, ki je bil od začetka namensko razdeljen med obe skupini (25,6 mio € fizičnim osebam, 8 mio € podjetjem). Na obeh straneh torej podjetja niso obrobna, ampak glavni upravičenci večine mehanizmov – kar je vreden podatek za tistega, ki bi rad vedel, kdo dejansko pobira korist.
Sklep
Kaj to pomeni
39 milijonov evrov izpada prihodkov v treh mesecih presega celoletno vrednost edine slovenske e-subvencije.
To ni denar, izplačan neposredno – je davčni prihodek, ki ga ni bilo, ker smo se odločili, da ga ne bo. Ekonomsko je strošek enak, računovodsko je le lepše skrit.
Slovenija ne subvencionira vrtanja v Teksasu. A cena, ki jo plačamo na črpalki, ni tržna cena – je politična odločitev, ponovljena skozi devet ločenih kanalov. Cena, ki bi jo plačali za e-avto, pa je bila letos enkratna, znana vnaprej in – zdaj že mimo.
Pogost protiargument: ceste
Pogost protiargument v teh razpravah je, da se e-vozila izognejo plačilu za ceste, ker ne plačujejo trošarine na gorivo. V Sloveniji ta argument ne drži: avtoceste in hitre ceste financira vinjeta, ne trošarina – DARS sam pravi, da s cestnino v celoti financira upravljanje in vzdrževanje avtocestnega omrežja.[35] Trošarina gre v splošni proračun, ne namensko za ceste. E-vozila pri tem nimajo splošne oprostitve vinjete – plačujejo enako vinjeto kot vsa druga vozila v razredu do 3,5 tone.[36]
Kaj ta pregled ne pove
Ta dokument je izdalo Društvo e-Mobilnost Slovenija, torej organizacija z jasnim interesom pri promociji e-mobilnosti. Podatki, ki jih navajamo, so preverjeni proti primarnim virom, a bralec naj to bere kot zagovorniško gradivo, ne kot neodvisno znanstveno študijo.
Pregled se namenoma omejuje na eno vprašanje – kako država skozi davke in dajatve podpira nafto proti e-mobilnosti. Za celovito primerjavo stroškov lastništva (TCO) skozi celo življenjsko dobo vozila obstaja ločen, podroben izračun (Tesla Model 3 proti Toyoti Corolli Hybrid, poslovni nakup, 3 leta, 90.000 km): Corolla 0,316 €/km, Tesla med 0,082 in 0,102 €/km, odvisno od vira polnjenja – skupni prihranek 21.088 € v treh letih.[25] Opozorilo: ta izračun v efektivno nabavno ceno všteva tudi nepovratno spodbudo Borzen/JP SUB-EV26 (do 7.200 € za pravne osebe)[37] – torej isto subvencijo, ki je po podatkih zgoraj avgusta 2026 zaprta. Brez nje bi bil prihranek nižji, čeprav bi odbitek DDV, nižji energijski stroški in nižji stroški vzdrževanja ostali v veljavi in razliko ohranili precejšnjo. Natančne posodobljene številke brez subvencije nismo preračunali.
Okvirno lahko ovrednotimo tudi drugo izpuščeno postavko – naložbe države v polnilno infrastrukturo: za obdobje 2025–2026 je bilo razpisanih približno 22,4 milijona € za javno dostopno polnilno infrastrukturo zunaj TEN-T omrežja,[26] 16 milijonov € za polnilne parke na TEN-T omrežju[27] in dodatni 4 milijoni € za zasebno polnilno infrastrukturo prek Borzena – skupaj torej v okviru 40–45 milijonov € v dveh letih, iz evropskih in nacionalnih sredstev.[28]
Elektrika je tudi obdavčena, a v povsem drugem velikostnem razredu kot gorivo: trošarina na elektriko za gospodinjstva je v letu 2025 znašala 1,53 €/MWh, kar predstavlja zgolj 0,8 % končne cene, poleg nje pa gospodinjstva delno plačujejo tudi prispevek OVE+SPTE (2,7 % cene).[29] Za primerjavo, trošarina na dizel predstavlja okoli petino cene na črpalki – gre torej za bistveno drugačen delež, ne le drugačno gorivo.
Ostajata še življenjska doba in recikliranje baterij. Največja doslej narejena študija (Geotab, 22.700 vozil, 21 modelov) kaže povprečno letno izgubo kapacitete 2,3 %, kar po osmih letih pomeni ~81,6 % prvotne kapacitete – projicirana življenjska doba baterije presega 13 let.[30]
Na strani recikliranja EU uredba o baterijah (2023/1542) do konca 2027 zahteva 90-odstotno predelavo kobalta, bakra, svinca in niklja ter 50-odstotno za litij, do konca 2031 pa se cilji dvignejo na 95 % oziroma 80 %.[31] Oboje govori v prid dolgoročni vzdržnosti baterij, a gre za relativno mlado regulacijo, katere dejanska uspešnost bo znana šele čez nekaj let izvajanja.
Zbral, uredil in zapisal
Viri
- How the New Tax Law May Benefit the Oil and Gas IndustryMoss Adams · 5. 8. 2025 · dostopano 17. 8. 2026
- Big Tax Changes in the One Big Beautiful Bill ActBracewell LLP · 6. 10. 2025 · dostopano 17. 8. 2026
- Subsidies to Oil and Gas Industry ExplainedHopkins CPA · 29. 5. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- $88Bn Worth of G20 Subsidies for Fossil Fuel ExplorationsOverseas Development Institute / Oil Change International · 11. 11. 2014 · dostopano 17. 8. 2026
- Fossil Fuel Subsidies: A Closer Look at Tax Breaks and Societal CostsEnvironmental and Energy Study Institute (EESI) · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Direktiva 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije, čl. 21(3)Svet Evropske unije · 27. 10. 2003 · dostopano 17. 8. 2026
- Underpriced and Overused: Fossil Fuel Subsidies Data 2025 Update (Working Paper 2025/270)Mednarodni denarni sklad (IMF) · 19. 12. 2025 · dostopano 17. 8. 2026
- BBM Indonesia Ranked Third Largest Globally in 2022Databoks (Katadata) / IMF · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Nearly 44 Million in EU Funding Allocated to Electric Vehicle Purchase IncentivesVlada Republike Slovenije (gov.si) · 5. 8. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Dizel od torka cenejši za 12,9 centa, trošarina je že na evropskem minimumuLider.si · 10. 8. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Slovenija v Bruselj po izjemo, ki jo Hrvati že imajo in lahko zniža cene gorivaForbes Slovenija · 30. 7. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Cenejše gorivo za voznike, a tudi vse večje breme za državoForbes Slovenija · 6. 8. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Uradno: Vlada bo EU prosila za dodatno znižanje cen gorivaSvet24.si · 30. 7. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Namesto vračila trošarin bodo kmetje nižjo ceno za gorivo plačali že ob nakupuRTV SLO · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Vračilo trošarine za komercialni prevozFinančna uprava Republike Slovenije (FURS) · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja – EOL 141Zelena Slovenija (EOL) · 7. 11. 2022 · dostopano 17. 8. 2026
- Znižanje trošarine za pogonska goriva in kurilno oljeEnergetika-portal.si · 17. 8. 2023 · dostopano 17. 8. 2026
- Trošarine (ZTro-1) – zakonska podlagaFinančna uprava Republike Slovenije (FURS) · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatovPravno-informacijski sistem RS (PISRS) · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Kako zmanjšati vpliv onesnaženega zrakaVizita.si (z navedbo NIJZ) · 31. 3. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Povišane ravni delcev v zraku – priporočila za prebivalceNacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) · 17. 3. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Boniteta za električna vozila in davčno priznavanje stroškov v delu, ki se nanašajo na zasebno uporabo (pojasnilo št. 0920-5588/2022-2)Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Pregled davčne zakonodaje za električna vozilaRačunovodska hiša Contall · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Davek na motorna vozila (DMV)Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) · 1. 6. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Koliko stane električni avtomobil na mesec? – deset let kasnejeIgnac Završnik, DeMS · 25. 7. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Za sofinanciranje javno dostopnih polnilnic za električna vozila 22,5 milijona evrovMegafon.si (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Električna vozila na hitrem pasu, infrastruktura na počasnemEko Dežela · 10. 3. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Borzen razpis za subvencije za električne polnilnice – kaj morate vedetiŽurnal24 (Borzen) · 22. 4. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Cene električne energije na maloprodajnem trgu za leto 2025Agencija za energijo (energetika-portal.si) · 3. 3. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- EV Battery Health: Key Findings from 22,700 Vehicle Data AnalysisGeotab · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Uredba (EU) 2023/1542 o baterijah in odpadnih baterijah – cilji predelave materialovEvropska unija (EUR-Lex) · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Nekateri gorivo točijo ceneje, precej cenejeŽurnal24 (z navedbo Ministrstva za finance) · 3. 7. 2023 · dostopano 17. 8. 2026
- Vlada začasno ukinila okoljsko dajatev CO2 na pogonska goriva in kurilno oljeEnergetika-portal.si (z navedbo Vlade RS) · 24. 3. 2026 · dostopano 17. 8. 2026
- Z olajšavami za rabo energije dela država podjetjem medvedjo uslugoZelena Slovenija (EOL 138) · 25. 3. 2019 · dostopano 17. 8. 2026
- CestninjenjeDARS d.d. · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Cestnina Slovenija – vodnik za voznike 2026Autopay (mobility.autopay.eu) · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
- Subvencije za električna vozila Borzen 2026 – najnovejše spremembePorsche Inter Auto · b. d. · dostopano 17. 8. 2026
Pošteno primerjajmo
DeMS zagovarja pregledno in predvidljivo politiko e-mobilnosti. Podprite neodvisno delo društva s članstvom.

Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.