Kategorija: Organizirani dogodki

  • Polnilni park ni zlata jama. Tudi v Sloveniji ne.

    Polnilni park ni zlata jama. Tudi v Sloveniji ne.

    Javno polnjenje električnih vozil je od zunaj videti kot preprost in donosen posel. Polnilnic je vse več, cene na zaslonih niso nizke, trg raste. Toda ta slika je precej varljiva. Visoka cena za uporabnika še zdaleč ne pomeni tudi visoke marže za operaterja, še posebej pri hitrem in ultrahitrem polnjenju.

    Tudi Društvo e-Mobilnost Slovenija v svojih zadnjih analizah opozarja, da rast števila polnilnic sama po sebi še ne pomeni, da je sistem zrel. Ključno vprašanje ni le, koliko polnilnic stoji na terenu, temveč ali delujejo zanesljivo, pregledno in takrat, ko jih voznik res potrebuje.

    Cena na zaslonu ni dobiček

    Hofer, Žalec

    Uporabnik vidi le končno ceno na kilovatno uro. V ozadju pa je bistveno bolj zapletena in dražja zgodba. Operater ne plačuje zgolj elektrike, temveč tudi omrežnino, priključno moč, gradnjo in priključitev, opremo, vzdrževanje, zaledne sisteme, plačilne storitve, najem lokacije in amortizacijo investicije.

    V Sloveniji je ta račun še zahtevnejši po uvedbi novega sistema obračuna omrežnine, ki velja od 1. oktobra 2024. Ta bistveno bolj poudarja moč in čas odjema. Pri ultrahitrih polnilnicah to pomeni preprosto to: ni pomembno le, koliko energije se proda, ampak predvsem, kdaj in s kakšno močjo.

    Subvencije pomagajo, ne rešujejo

    Vir: Objava MOPE na LinkedInu

    Postavitev sodobnega ultrahitrega polnilnega parka je kapitalsko zahteven projekt. Brez evropskih in državnih spodbud, denimo iz Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) ali prek Borzena, bi bila večina takšnih naložb v Sloveniji danes težko ekonomsko upravičena.

    Toda subvencija ni bližnjica do dobička. Običajno pokrije le del investicije, pogosto med 30 in 50 odstotki, nikoli pa ne operativnih stroškov. Operater mora še vedno zagotoviti velik delež lastnega kapitala, ob tem pa sprejeti tudi vrsto pogojev: dolgoletno delovanje, visoko razpoložljivost in možnost ad-hoc plačila.

    Subvencija torej zniža vstopni prag, ne odpravi pa ključnega vprašanja: ali bo lokacija dovolj zasedena, da bo naložba dolgoročno vzdržna.

    Domača vtičnica in javni ultrahitri polnilni park nista ista svetova

    Švedski primer, kjer smo tudi polnili

    Primerjava med domačo elektriko in javnim ultrahitrim polnjenjem je privlačna, a pogosto zgrešena. Doma gospodinjstvo plača predvsem energijo in del omrežnih stroškov. Na javni HPC-lokaciji pa uporabnik v ceni ne plačuje le kilovatnih ur, ampak tudi moč, infrastrukturo, servis, plačilne storitve, zanesljivost in stalno razpoložljivost.

    Zato ni presenetljivo, da je javno ultrahitro polnjenje lahko večkrat dražje od domače oskrbe. To še ne pomeni, da je razlika avtomatično dobiček.

    Stroškovnik pove več kot cenik

    Ionity, Koper

    Pri manjšem ultrahitrem polnilnem parku s štirimi HPC-polnilniki cenik sam po sebi ne pove dovolj. O dejanski ekonomiki največ pove promet oziroma izkoriščenost infrastrukture.

    Pri povprečni prodajni ceni 0,66 €/kWh se skupni strošek okvirno giblje takole:

    • pri 20.000 kWh mesečno: 0,47–1,09 €/kWh
    • pri 36.000 kWh mesečno: 0,35–0,79 €/kWh
    • pri 60.000 kWh mesečno: 0,25–0,55 €/kWh

    Glavne stroškovne postavke so energija, omrežnina in moč, servis in zaledni sistemi, najem lokacije ter amortizacija. Ključna razlika med scenariji je v tem, da se pri nižjem prometu fiksni stroški porazdelijo na manj prodanih kilovatnih ur, zato strošek na kWh hitro naraste.

    Ob predpostavki povprečno 30 kWh na posamezno polnjenje to pomeni približno:

    • 22 vozil na dan pri 20.000 kWh,
    • 40 vozil na dan pri 36.000 kWh,
    • 66 vozil na dan pri 60.000 kWh.

    To kaže, da marža pri ceni 0,66 €/kWh lahko obstaja, vendar ni samoumevna. Pri višjem prometu je lahko solidna, pri nižjem pa hitro postane zelo občutljiva. Na končni rezultat vplivajo še financiranje, davki, izpadi, stroški gostovanja in sezonska nihanja.

    Povzetek: ekonomika ultrahitrega polnjenja je precej bolj odvisna od dejanskega prometa kot od samega cenika.

    Dobra lokacija ni le priključek

    Supernova, Maribor

    Pri bencinski črpalki voznik običajno natoči in odpelje. Pri električnem vozilu na lokaciji ostane od 20 do 40 minut, včasih še dlje. Zato polnilni park ni le tehnična infrastruktura, ampak tudi storitveni prostor.

    Pomembni postanejo trgovina, gostinska ponudba, sanitarije, varnost in celotna uporabniška izkušnja. Dobra lokacija ni zgolj točka z močjo, ampak kraj, kjer lahko voznik med polnjenjem nekaj opravi, nekaj poje ali preprosto udobno počaka.

    Polnilnica, ki je samo »tam«, bo dolgoročno težko dosegala dobro zasedenost. Brez te pa ni stabilne ekonomike.

    Teslina nizka nočna cena ni dokaz o zlatih maržah

    Tesla SC

    Teslina nočna tarifa 0,23 evra na kilovatno uro je na prvi pogled videti agresivno nizka. In tudi je. Vendar jo je treba razumeti v pravem kontekstu. Gre za časovno omejeno ceno zunaj konic, ne za reprezentativen prikaz ekonomike skozi ves dan.

    Tesla ima pri tem očitne prednosti: velika vozlišča, visoko zasedenost in lasten ekosistem. Pomembno pa je še nekaj: nižja cena ni nujno predvsem posledica nižje marže, ampak lahko tudi posledica bistveno boljše izkoriščenosti omrežne priključitve, večjega prometa na posamezen priključek in učinkovitejšega upravljanja moči. Kdor na isti infrastrukturi proda več energije in bolje razporeja obremenitve, lahko stroške na kilovatno uro porazdeli bistveno ugodneje.

    To je tudi pomemben del razlike med Teslo in klasičnimi operaterji. Kdor ima manj polnjenj na dan, slabšo izkoriščenost priključkov in manj optimizirano upravljanje moči, ima praviloma tudi višji strošek na prodano kilovatno uro.

    Teslina cena zato ni dokaz, da je javno polnjenje zlata jama. Prej nasprotno: kaže, kako odločilni so obseg, optimizacija in poslovni model.

    Sklep

    BS Ivančna Gorica

    Polnilni park v Sloveniji ni zlata jama. Med nabavno ceno elektrike in ceno, ki jo na koncu plača voznik, stoji širok pas stroškov, tveganj in naložb.

    Uspeh ni odvisen predvsem od tega, kako visoka je tarifa, ampak od tega, kako enakomerno je lokacija zasedena, koliko prometa ustvari na posamezen priključek, kako dobro operater upravlja moč in omrežninske obremenitve, kako kakovostna je uporabniška izkušnja in ali zna dolgoročno upravljati zahtevno infrastrukturo.

    Pravo vprašanje zato ni, ali je 0,66 evra na kilovatno uro veliko ali malo. Pravo vprašanje je, kdo bo na tej osnovi znal zgraditi zanesljivo, pregledno in dolgoročno vzdržno storitev. In kdo bo na koncu res gradil slovensko polnilno omrežje.

    Zapis pripravil:
    Ignac Završnik, Društvo e-Mobilnost Slovenija

    Opombi

    Opomba 1:
    Navedeni stroškovnik je orientacijski model, namenjen ponazoritvi ekonomike manjšega ultrahitrega polnilnega parka. Dejanski stroški posamezne lokacije se lahko bistveno razlikujejo glede na priključno moč, lokacijo, investicijski model, subvencije, zasedenost, promet na posamezen priključek, profil odjema in stopnjo optimizacije upravljanja moči.

    Opomba 2:
    Cena 0,23 €/kWh velja za Teslina vozila oziroma za uporabnike znotraj Teslinega cenovnega modela. Za druga električna vozila je polnjenje na istih lokacijah praviloma nekoliko dražje.

  • Povezujemo e-Slovenijo: Lendava–Koper 2026

    Povezujemo e-Slovenijo: Lendava–Koper 2026

    Organizirani dogodki · sobota, 18. april 2026

    Povezujemo e-Slovenijo: Lendava–Koper 2026

    Tradicionalna skupna vožnja z električnimi vozili čez vso Slovenijo. Ne tekma ne lov na rekorde, ampak realna vožnja v realnih razmerah, druženje in izmenjava izkušenj.

    • 308 km
    • Lendava → Koper
    • vse znamke EV
    • Prijave so zaprte
    Datumsobota, 18. 4. 2026
    StartStolp Vinarium, LendavaDolgovaške Gorice 229, 9220 Lendava
    Zbor in odhod10.00 zbor · 11.00 odhods čim bolj polnimi baterijami
    CiljBS Petrol KoperŠmarska cesta 5f, prihod med 13.30 in 15.30
    Razdalja308 km
    Prijavninačlani DeMS brezplačnodrugi udeleženci 20 € (organizacija, vstopnice, pogostitev)

    Potek

    Program

    1. petek, 17. 4., 19.00»Early birds«: druženje dan prej

      Restavracija Bella Venezia, Lendava. Večer za povezovanje, pogovore in ogrevanje za sobotni izziv.

    2. sobota, 18. 4., 10.00Zbor pod Stolpom Vinarium

      Pridite s čim bolj polno baterijo, možnosti polnjenja na startu so omejene.

    3. 11.00Odhod proti Kopru

      Vožnja poteka individualno, po lastni presoji in ob upoštevanju prometnih pravil.

    4. 13.30–15.30Prihod na BS Petrol Koper

      Polnjenje na hitrih polnilnicah, razporeditev po navodilih članov društva.

    5. popoldneZaključno druženje

      Bar Takamaka, Seča pri Portorožu.

    Polnjenje

    Kje napolniti

    Polnjenje za vse prijavljene udeležence omogočata partnerja Petrol in MOL Slovenija.

    • Pred startom (17.–18. 4.)MOL Pince, hitre polnilne postaje, Lendavska cesta 44a, LendavaPlugShare ›
    • Na cilju (18. 4.)BS Petrol Koper, hitre polnilne postaje, Šmarska cesta 5f, KoperPlugShare ›

    Dobro je vedeti

    • Pridite s čim bolj polno baterijo.
    • Vožnja ni tekma; upoštevajte prometna pravila in varnost.
    • Upoštevajte navodila članov društva in osebja pri razporeditvi na polnilnih mestih.
    • Podpora članov na startu in cilju je več kot dobrodošla.

    Tako je bilo lani

    Utrinki

    Start v Lendavi
    Start v Lendavi
    Polnjenje na BS Pince
    Polnjenje na BS Pince
    Cilj v Kopru
    Cilj v Kopru
    Polnjenje v Kopru
    Polnjenje v Kopru

    ▶ Utrinki preteklih dogodkov

    Pokrovitelji

    Hvala za podporo

    Glavni pokroviteljVinFast

    S podporo glavnega pokrovitelja VinFast letošnji dogodek še močneje povezuje slovenski prostor e-mobilnosti.

    Petrol, d. d. MOL Slovenija, d. o. o.

    Petrol, d. d., in MOL Slovenija, d. o. o., pomembno prispevata k razvoju infrastrukture in promociji električne mobilnosti v Sloveniji.

    Se vidimo pod Vinariumom in na poti!

    Dodatne informacije: Blaž Hrovat, 040 237 375, blaz.hrovat@dems.si

  • Glej, teslice naše migljajo lepo

    Glej, teslice naše migljajo lepo

    Božič je čas rojevanja. December je čas priprav, ko se v adventnem času pripravljamo na novo rojstvo, ki nastopi z božičem in novim letom. Neučakana sodobna družba lučke prižiga že novembra, saj se želi čim hitreje posloviti od teme starega in skočiti v novo svetlo preobleko. Slovo od ostarelih fosilcev že naznanjajo sodobni žareči romantični elektrončki.
    Registracija udeležencev, vsak je lahko dobil topel napitek in domač piškot.
    Veselo pričakovanje se je tako pričelo že v domačih kuhinjah, ko so vrle DeMS-ove gospodinje navile pečice, iz katerih je zadišalo po okusnih domačih slovenskih Teslinih piškotih. Občina Komenda in gostoljubni Konjeniški klub Komenda sta zopet prijazno odstopila prostor za mednarodni spektakel, Božični Tesla lightshow. To je internacionalni snemalni dogodek, ki ga tradicionalno organizira Simon Pollock. DeMS, ki zastopa barve Slovenije, je le eden od številnih klubov in društev električnih vozil v svetu. Ta sodobna vozila že danes znajo plesati in utripati po glasbenih notah, žal pa kot ekipa plešejo in utripajo za zdaj le Teslini modeli. Na Miklavžev rojstni dan so se tako zbrale številne teslice in tesliči in ustvarili so čudovito kuliso, ki je dopolnila hipodromsko silhueto v Komendi. Člani DeMS-a so prijazno sprejemali vijugajočo kolono gostov, jih pogostili s piškoti in pogasili njihovo žejo. Številni so se navdušeno včlanili v društvo, vsi pa so prejeli USB-ključke za skupinski ples. Letos so jih namesto v kvadrat razvrstili v dva kroga, kjer so zadki vozil S3XY osvajali drug drugega.
    Letošnja postavitev
    Da številni publiki, ki se je za ogrado zbrala opazovati ta paritveni ples, ne bi postalo dolgčas, je poskrbela glasbena skupina Lilith & The Noise Boys na plemenskem žrebcu z vesoljskim imenom Cybertruck. Ob snemanju videospota sta mu družbo delala še plahutajoča X-a.
    Lilith & The Noise Boys
    V trdi temi, ko so že vsi plesalci napolnili ogrado ter postali enakovredno barviti, so sami prevzeli pobudo. Zaplesali so božični ples in osvetlili prizorišče s svojo igrivostjo. Njihovi lesketajoči boki so migljali in se sramežljivo stikali ter čarali igre svetlobe. Osvajali so vse prisotne kot znanilci nove čistejše in jasnejše prihodnosti. Vrhunec večera je dopolnil veličasten komenški ognjemet, ki se je hkrati zlil z zibanjem romantičnih mladcev.
    Ognjemet in svetlobno-zvočni spektakel v ospredju
    Noč ima svojo moč in zaljubljenci so po zaključku in druženju neslišno poiskali vsak svoj kotiček. Vabilo na vsakoletno srečanje bo ob letu osorej zagotovo naplavilo romantične navdušence na plano. Res čudovito, tudi zemeljske zvezdice lahko migljajo lepo.
    Zapisal Boštjan Marolt

    Del prostovoljcev DeMS, ki so sodelovali pri dogodku
  • Božični Tesla Lightshow – 6. 12. 2025

    Božični Tesla Lightshow – 6. 12. 2025

    📅 Kdaj? Sobota, 6. december 2025

    📍 Ob 15.45 – zbor na parkirišču Hipodroma Komenda
    🗺️ Mikrolokacija – Googlov zemljevid

    Letos bomo del globalnega Tesla Holiday Light Showa – več kot 🌍 100 klubov iz 40+ držav sinhronizirano!

    Lani v Sloveniji: 🚘 60 Tesel + 👥 200+ gledalcev
    Letos: večje parkirišče in še boljši spektakel!

    🔗 PRIJAVI SE TUKAJ (obvezno!)

    🎁 Člani DeMS → brezplačen uradni USB-ključek 2025
    🙌 Nečlani → možnost izposoje ključka (vrnete po koncu)

    📣 Želiš postati član društva?
    → Članarina 2026 = 20 € (vključuje USB, piknik, srečanja, Discord…)
    → Včlaniš se lahko na prizorišču ali tukaj: postani član društva

    Komenda 2024

    📜 Program

    🕓 15.45 – prihod in parkiranje
    🕓 15.45–16.45 – registracija, delitev USB-ključkov, postavitev v formacijo
    🎬 16.45–17.00 – snemanje videospota z Lilith & The Noise Boys
    🎄 ~17.30 – BOŽIČNI TESLA LIGHTSHOW 2025
    dodatno še – ognjemet + Miklavževe kasaške dirke + obisk Miklavža

    🙏 Hvala Konjeniškemu klubu Komenda za gostoljubje. Več informacij o dogajanju lahko najdete na spodnjih povezavah: spletna stran, stran na Facebooku 


    ☕ Na voljo brezplačno:

    🍺 domače pivo Adam Ravbar (zmerno!), ☕ kava, 🍵 čaj, 💧 voda


    ⚠️ POMEMBNO

    📹 Dogodek bo sneman za uradni globalni video.
    📸 Fotografiranje dovoljeno, objavljanje prepovedano do 14. 12. 2025 (zaradi svetovne premiere).


    👨‍👩‍👧‍👦 Vabljeni tudi vsi gledalci brez Tesle – pripeljite družino in prijatelje!
    ❓ Vprašanja? Piši nam:
    📘 Društvo e-Mobilnost Slovenija (FB)
    📘 Tesla Owners Club Slovenia (FB)

    🔄 Delite naprej – naj Slovenija zasije najmočneje doslej!
    #TeslaLightShow #TeslaSlovenija #DeMS #BožičniSpektakel

  • Začetek ali konec ledene dobe?

    Začetek ali konec ledene dobe?

    V Tarčinu, mestu, ki se razprostira v zaledju olimpijskega Sarajeva, je v začetku novembra 2025 potekala mednarodna konferenca o elektromobilnosti z naslovom »Začetek ali konec ledene dobe?«. Dogodek pod okriljem Gospodarske zbornice, natančneje sekcije za elektromobilnost, je združil vodilne strokovnjake s področij energetike, prometa, industrije in akademske sfere iz Bosne in Hercegovine ter devetih evropskih držav. Poleg gostiteljev so se razpravi pridružili strokovnjaki iz Srbije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Švedske, Norveške in Slovenije, ki so razpravljali o izzivih in priložnostih prehoda na trajnostno mobilnost ter oblikovali konkretne predloge za pospešitev razvoja elektromobilnosti v Bosni in Hercegovini.

    Pozdravni nagovor Mirsada Jašarspahića

    Udeleženci smo v dvodnevnem programu obravnavali ključna vprašanja, povezana z razvojem infrastrukture za polnjenje električnih vozil, vključevanjem obnovljivih virov energije v prometni sektor, spodbudami za potrošnike in podjetja ter usklajevanjem zakonodajnih okvirov z evropskimi standardi.
    V ospredju razprav je bilo vprašanje, ali Bosna in Hercegovina že vstopa v obdobje množične elektrifikacije prometa ali pa ostaja ujeta v »ledeno dobo« fosilnih goriv.

    Pozdravni nagovor švedske ambasadorke v BiH Helene Lagerlöf

    Konferenca pod okriljem švedske ambasade in številnih podjetij je poleg elektromobilnosti zajemala tudi nekatere stranske dejavnosti, posredno povezane s samo elektromobilnostjo, od proizvodnje baterij za shranjevanje električne energije, pridobivanja materialov, pa vse do financiranja naložb.

    Bosna in Hercegovina je skupaj s širšo regijo na prelomnici. Olimpijsko mesto je privlačno za številne investitorje, kar je vidno na vsakem koraku, Sarajevo pa je tako hitro rastoča in moderna prestolnica.

    Sprejem in podelitev priznanj na švedski ambasadi v Sarajevu

    Skozi številna predavanja smo se udeleženci seznanili s prakso držav, ki so v elektrifikacijo prometa že dodobra vstopile, z izzivi, s katerimi so se akterji na samem začetku srečevali, in rešitvami, ki so jih pripeljale do visoke stopnje uporabe električnih vozil ter uporabe obnovljivih virov energije.

    Navdihujoči začetek konference o elektromobilnosti

    Spodbudno uvodno predavanje Ellen Hiep iz nizozemskega združenja za elektromobilnost, ki je sledilo po nagovorih predstavnikov različnih državnih institucij, in predsednika gospodarske zbornice Mirsada Jašarspahića je navdihnilo občinstvo. Spomnila nas je, da so začetki vedno zahtevni, a vztrajnost prinaša rezultate. Na Nizozemskem danes deluje približno 205.000 AC- in 6000 DC-polnilnic, po cestah pa vozi okoli 630.000 električnih vozil. Električna vozila tako predstavljajo 35 % prodaje novih vozil in 7 % celotnega voznega parka.

    Skandinavska pot k trajnostni mobilnosti

    Skozi skandinavsko revolucijo e-mobilnosti so nas popeljali Petter Haugneland iz Norveške ter Magnus Johansson in Niels-Erik Petterson iz švedskega združenja za elektromobilnost.
    Norveška kot vodilna evropska država na področju električne mobilnosti danes predstavlja zgled drugim. Vendar tudi reliefno raznoliki državi na začetku ni bilo lahko. Gospod Haugneland, namestnik generalne sekretarke največjega norveškega združenja za elektromobilnost z več kot 120.000 člani in 51 zaposlenimi, je predstavil delovanje društva ter izjemne rezultate: delež električnih avtomobilov znaša 29,5 %, električnih dostavnih vozil 8,1 %, električnih avtobusov 14,3 % in električnih tovornjakov 3,1 %.

    Petter Haugneland

    Predsednik švedskega združenja Magnus Johansson je predstavil različne spodbude, ki so pospešile prehod na trajnostno mobilnost. Že leta 1992 so na Švedskem uvedli finančno pomoč v višini 50.000 SEK (4500 EUR) za nakup vozil z nižjimi emisijami, med letoma 2018 in 2022 pa se je ta znesek povečal na 70.000 SEK (6400 EUR). Vlada je dodatno podprla nakup rabljenih električnih vozil ter podjetjem, ki so zamenjala tovorna vozila na fosilna goriva z električnimi, omogočila 30-odstotni popust.
    Obe skandinavski državi sta vztrajno širili mrežo polnilnic, ki z gosto postavitvijo omogoča udobno in brezskrbno potovanje.

    Magnus Johansson

     

    777.777 km do Lune in nazaj

    Navdihujoče predavanje Franza Liebmanna iz Avstrije nas je popeljalo od osebne avanture do »aha-doživetja«. Prikazal je, kaj elektromobilnost pomeni v vsakdanjem življenju. Vsaka vtičnica je lahko polnilna točka – bodisi v maroški puščavi ali visoko na Großglocknerju. Povsod, kjer teče elektrika, obstaja upanje za spremembo.

    Franz Liebmann

    Stanje e-mobilnosti v Sloveniji

    Sklop predavanj članov GEVA (Global Electric Vehicles Alliance) je sklenil Ignac Završnik, predsednik Društva e-mobilnost Slovenija (DEMS). Predstavil je stanje polnilne infrastrukture v Sloveniji: danes imamo 2792 polnilnih mest in 30 različnih ponudnikov polnjenja. V obdobju 2025–2030 bo za razvoj e-mobilnosti namenjenih 190 milijonov evrov. Poudaril je pomen povezovanja držav in izmenjave dobrih praks.

    Ignac Završnik

    Priča smo bili še nekaterim zanimivim predavanjem.

    Kako podaljšati življenjsko dobo baterije in se izogniti visokim stroškom uradnih servisov? Vanja Katić iz Hrvaške, ustanovitelj in direktor podjetja EV Clinic, je s podatki in analizami pomiril tudi skeptike, ki dvomijo o vzdržljivosti električnih vozil po izteku garancijske dobe baterije. Njegovo podjetje uspešno širi mrežo servisov po Evropi in razvija rešitve za popravila vozil, ki jih uradni servisi pogosto ne zmorejo popravljati.

    Kako pravilno reciklirati odslužene baterije, je pojasnil prof. dr. Noshin Omar, inženir in ustanovitelj podjetja Avesta Holding iz Belgije. Podjetje spodbuja razvoj baterijskih tehnologij k boljši in trajnostni prihodnosti.
    V podjetju AVESTA so predani načrtovanju, proizvodnji in recikliranju visokozmogljivih baterij s poudarkom na trajnostnem razvoju. Ponujajo napredne rešitve za industrije, ki iščejo zanesljivo in okolju prijazno shranjevanje energije, pri čemer je vsa proizvodnja 100-odstotno evropska.

    Predavanja na temo varnosti v prometu so ponudila številne koristne in praktične informacije.

    Predavatelja iz podjetja Vozim na struju prof. dr. Branislav B. Aleksandrović in Vlada Plemić, skupaj z Edom Memiševićem in Almirom Cerom iz BIHAMK-a (Bosanskohercegovački auto-moto klub), so spregovorili o signalizaciji, tehničnih pregledih, varnosti ter o postopanju v primeru prometne nesreče, v katero je vključeno električno vozilo.

    Na konferenci so imela priložnost povezati se in izmenjati izkušnje tudi podjetja, ki delujejo na področju razvoja polnilne infrastrukture in zalednih sistemov.

    Z zanimivim prispevkom o tem, kako učinkovito elektrificirati taksifloto, je nastopil Joško Matijević iz združenja taksistov iz Splita, ki je predstavil izkušnje in izzive prehoda na okolju prijaznejši način prevoza.

    Zaključek konference

    Konferenca je ponudila izjemno priložnost za izmenjavo znanja, izkušenj in najboljših praks s področja elektromobilnosti. Predstavitve domačih in tujih strokovnjakov so pokazale, da je prihodnost mobilnosti trajnostna, povezana in električna. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja med državami, podjetji in raziskovalnimi institucijami, saj le s skupnimi prizadevanji lahko pospešimo prehod na čistejše oblike prometa.

    Dogodek je dokazal, da je Bosna in Hercegovina aktivno vključena v evropske trende razvoja e-mobilnosti ter da v sodelovanju z inovativnimi podjetji, raziskovalnimi centri in državnimi institucijami nastajajo trdni temelji za zeleno prihodnost prometa.

    Za odlično organizacijo dogodka in izbor uglednih strokovnjakov gre posebna pohvala Aneli Karahasan, sekretarki združenja za elektromobilnost pri gospodarski zbornici Bosne in Hercegovine, ki je s svojo predanostjo in strokovnostjo pripomogla k uspehu celotne konference.

    GEVA v Sarajevu

    Po konferenci smo Anela, Ellen, Ingegerd, Magnus, Niels-Erik, Petter, Ignac in jaz nadaljevali dogajanje v neformalnem in sproščenem vzdušju.

    Kot vsakič doslej je Sarajevo očaralo. Priložnost smo si ga imeli ogledati skozi oči Sarajlije. Skupaj z Anelo smo si najprej ogledali mošejo, kjer smo začutili bogato zgodovino in kulturno dediščino mesta. Nato smo se z vzpenjačo povzpeli na Trebević, kjer sta nas pričakala dež in megla, a to ni pokvarilo dobrega vzdušja. Na sprehodu do hotela Pino smo si ogledali ostanke olimpijske steze za bob in uživali v pogovorih, kislo vreme pa je le dodalo pridih avanture našemu izletu. Tem za pogovor druščini iz različnih evropskih držav nikoli ne zmanjka – strast do električne mobilnosti druži in povezuje na vsakem koraku. Med sprehodi, ob kavi ali na poti do naslednje destinacije so se pogovori razpletali v zanimive debate o najnovejših tehnologijah, izkušnjah z električnimi vozili in inovacijah v različnih državah. Vsaka izmenjana zgodba, nasvet ali smeh je še okrepil občutek skupnosti in skupnega cilja – ustvariti trajnostno, povezano in čisto prihodnost mobilnosti po vsej Evropi.

    Anela ni bila le izvrstna organizatorka, ampak tudi odlična vodička, ki nam je Sarajevo približala tudi kulinarično. Na kosilo smo se odpravili v pristno bosansko restavracijo, kjer smo okusili lokalne specialitete ter se ob pravi bosanski kahvi sprostili in uživali v prijetnem vzdušju. Vsak grižljaj in vsak požirek sta bila del izkušnje, ki nam je mesto še bolj približala. Po kosilu smo se sprehodili po starih ulicah in uživali v mestnem utripu.

    Naš dan je šel počasi h koncu, noč pa se je tiho spuščala nad mesto. V mislih mi je kot šepet iz preteklosti odzvanjal verz pesmi skupine Zabranjeno pušenje »Kada noć pokrije olimpijski grad«, ki spada še v tiste druge čase. Spomini iz daljnega leta 1987, ko sem prvič obiskala to mesto, so oživeli – takrat smo to in podobno glasbo slišali skoraj iz vsakega lokala, domačini pa so nas sprejeli z odprtimi rokami in toplino. Danes, po 38 letih, ni nič drugače. Ob pogledu na olimpijsko mesto občutim isto gostoljubje in pristno prijaznost. Kljub dežju, megli in hladnejšemu vremenu je bilo Sarajevo toplo, prijazno in nepozabno – resnično olimpijsko mesto, ki se vtisne v srce vsakega obiskovalca.

     

    Zapisala
    Vesna Dobovišek

  • Evropska turneja Scania – predstavitev električnih tovornjakov

    Evropska turneja Scania – predstavitev električnih tovornjakov

    V začetku novembra se je v AMZS-jevem Centru varne vožnje na Vranskem odvila zanimiva predstavitev električnih tovornjakov, ki jo je organiziralo podjetje Scania kot del svoje evropske turneje »The Electric Journey – An Optimisation Road Show«. Kot zastopnik društva DeMS (Društvo e-mobilnost Slovenije) sem imel priložnost sodelovati na dogodku in spoznati najnovejše Scaniine tehnologije električnega transporta.

    Električni tovornjaki Scania – korak proti trajnostni prihodnosti

    Električno smetarsko vozilo

    Scania je na dogodku predstavila širok spekter svojih električnih vozil, vključno z električnim smetarskim vozilom, triosnim prekucnikom in kotalnim prekucnikom, ki ponujajo rešitve za različne sektorje – od mestnih komunalnih služb do gradbeništva in težkega transporta. Udeleženci smo imeli možnost preizkusiti kar sedem električnih vozil, kar je omogočilo neposredno izkušnjo z najnovejšo generacijo Scaniinih pogonov.

    Napredna dizelska tehnologija in Scania XT

    Električni vlačilec za dolge razdalje

    Poleg električnih modelov je Scania predstavila tudi svoja napredna dizelska vozila z novim 11-litrskim motorjem, znanim po učinkovitosti in zmogljivosti. Prav tako so bila na voljo vozila serije Scania XT, zasnovana za zahtevne delovne pogoje in robustnost, ki jo potrebujejo najzahtevnejši uporabniki.

    Pogovor z e-Mobility Managerjem Scanie

    Električni tovornjak, primeren za lokalne dostave

    Med dogodkom sem imel priložnost za zanimiv in vsebinsko bogat pogovor z Urošem Debelakom, e-Mobility Managerjem podjetja Scania. Pogovarjala sva se o možnostih sodelovanja med Scanio in društvom DeMS, predvsem pa o izposoji električne Scanie, s katero bi v društvu izvedli praktični test in pridobili neposredne izkušnje o uporabi tovrstnih vozil v realnih pogojih. Namen testa bi bil predstaviti prednosti in izzive elektrifikacije tovornega prometa širši javnosti ter prispevati k ozaveščanju o trajnostni mobilnosti v Sloveniji.

    Zanimiva rešitev prenosne 40-kilovatne DC-polnilnice Kempower

    Prenosna polnilnica Kempower

    Poleg predstavitve električnih vozil je Scania ponudila tudi inovativno rešitev prenosne polnilnice za električna vozila. Predstavili so 40-kilovatno DC-polnilnico znamke Kempower, ki je zasnovana za enostavno prenosno polnjenje težkih vozil. Ta rešitev je posebej zanimiva za uporabo pri terenskem delu in na lokacijah, kjer ni možnosti dostopa do stalnih polnilnic. Takšna polnilnica odpira nove možnosti za hitrejše širjenje uporabe električnih vozil v industriji in logistikah, kjer je čas polnjenja ključnega pomena.

    Priložnost za strokovni razvoj in povezovanje

    Električni triosni prekucnik

    Dogodek je bil odlična priložnost za strokovnjake s področja transporta in e-mobilnosti, da se seznanijo z najnovejšimi trendi elektrifikacije in optimizacije logistike. Obenem je omogočil dragocene pogovore in nova povezovanja med strokovnjaki, podjetji in organizacijami, ki si prizadevajo za prehod v bolj trajnostno prihodnost.

    Sklep

    Scaniina evropska turneja The Electric Journey je pokazala, da elektrifikacija težkega prometa ni več stvar prihodnosti, temveč realnost, ki že prihaja na ceste. Kot predstavnik društva DeMS sem vesel, da sem bil del tega dogodka in da se že odpirajo možnosti za konkretno sodelovanje ter testiranje električne Scanie v slovenskem okolju. Takšne pobude so ključne za spodbujanje prehoda v čistejši, učinkovitejši in trajnostnejši transport.

    Zapisal
    Boštjan Završnik

  • Severni jelen ali los

    Severni jelen ali los

    Srečanje v alpski dolini

    V alpski dolini sredi celinske Evrope se srečata jelen in los:

    Los: »Uh, ta vročina in gneča, res ne zdržim več!«
    Jelen: »Pa saj ni tako hudo, čeprav se res vse bolj kuha. Kam pa bi šel?«
    Los: »Tja na daljni sever, tam bo hladneje ter lepa in čista prostranstva.«
    Jelen: »Pa je daleč do tja?«
    Los: »Kakšnih 4000 km bo do Severnega rta, ampak ti ne boš zmogel.«
    Jelen: »Zakaj ne bi zmogel? Brez postanka sicer res ne bo šlo, ampak saj moram vmes kaj pozobati in odtočiti, kaj tebi tega ni treba?«
    Los: »Ah, jaz to zdržim, poglej moje lopatasto rogovje, to mi daje prvinsko moč.«
    Jelen: »Daj nehaj se hvaliti in široko ustiti, prepričan sem, da pridem tudi jaz. Morda celo hitreje od tebe, saj tečem lahko mnogo hitreje in lahkotnejše.«
    Los: »Hahaha, ti nikoli ne prideš na Severni rt, to zmorem le jaz, ti boš prej zmrznil in za vsakim vogalom upehan dotakal. Z mojo tolščo tega ni treba, le trikrat na celi poti se ustavim, mehur imam pa večji od tebe. Hahaha.«
    Jelen: »Si upaš staviti, da bom jaz bolj spočit prispel in morda te celo prehitim?«
    Los: »Si pa res neverjeten, da mene izivaš. Prav, pa tekmujva in zmagovalec pobere častni naziv: Severni …«
     

    Mladi jelenčki na poti proti severu

    DeMS-ove ekipe, zbrane na superchargerju v Žirovnici

    Mladi jelenčki s pogonom na elektrončke jo torej mahnemo proti severu. Iz različnih koncev Slovenije se zberemo na krmišču (superchargerju) v Žirovnici, kjer nas Nani preseneti z domačim štrudljem. Ob petih zjutraj na zaspani ponedeljek jo mahnemo na pot skozi karavanški predor in po turski avtocesti do bavarskega morja, kjer ima večina prvi postanek. Tisti malo bolj odporni na bolečine v mehurju pa celo tja do Münchna. Kaj češ, nekateri smo malo starejši in se ustavimo vsaki dve uri, spet drugi pa kakor vedo, da je za njih bolje. Po nemških avtocestah pa pogosto leti prek 200 km/h in razdalja hitro kopni.

    Popolnoma v skladu z lokalno zakonodajo

    Dolga ponedeljkova pot do Rostocka

    DeMS-ove ekipe se ustavijo pri Tesla Gigafactory Berlin

    Ponedeljek je dolg in zaradi visoke hitrosti naporen. Prek 1000 teh losovih km zmoremo z nekaj postanki, tudi z berlinskim pri Tesla Gigafactory. Postanki trajajo lahko le 5 minut, včasih pa tudi 20 minut, kar je komaj dovolj za obisk kratke potrebe. No, zvečer se slovenski jelenčki uspemo zbrati in prešteti na zadnjem nemškem krmišču Rostock pred trajektno luko za Švedsko.

    Postanek pri obratu hitre prehrane

    Poleg sedmih različnih modelov Tesel iz Žirovnice še osma, ki nam že dan prej pobegne do Berlina, ter deveti jelenček v obliki modela Hyundai Kona. Ta na pot krene že sredi noči, predvsem zaradi strahu pred nevšečnostmi na polnilnih mestih drugih ponudnikov. Žal še nima vgrajene Tesline navigacijske infrastrukture, ki poskrbi za brezskrbna potepanja na dolgih poteh. Vseh 14 članov društva DeMS se torej v večernih urah vkrca na Huckleberryja Finna in v malih kabinah na tem ogromnem trajektu prespimo plovbo prek Baltskega morja.

    Prečkanje Baltskega morja

    Mrzlo in vlažno jutro na trajektu nas kar napodi v kabine naših vozil. Razlike med izkrcavanjem tega velikana so tako velike, da prvo vozilo iz črede naredi že 100 km, preden zadnji po uri in pol komaj začutimo trdna tla pod kolesi. Nič ne de, urno se odpravimo skozi švedske vasice in mesteca. Vsak s svojim tempom in po svoji poti, kakor komu navigacijski sistem predlaga. Nekateri se vozijo najprej bolj zahodno čez vasice in drevorede proti severu te skandinavske velikanke, spet drugi po hitrejših cestah proti vzhodu v smeri Stockholma. Le redko se dva jelenčka najdeta na istem krmišču. Proti večeru se druščina zbere pred nočnim postankom v kamping resortu Söderhamn. Naša prisotnost vzbuja poglede na številčnost slovenskih tablic, hkrati pa tudi kakšen nejevoljen pogled zaradi zasedenosti polnilnih mest. Noč preživimo v ličnih kamping hišicah. Malce preglasni in izstopajoči očitno prestrašimo tudi roje obljubljenih komarjev.

    Švedske hiške in seveda tudi nekaj komarjev

     

    Potovanje skozi Švedsko

    Na Švedskem obstajajo tudi vozila ICE AGE.

    Pretežno ravninska pokrajina nas v sredo razveseljuje z lepimi pogledi in tipično švedsko arhitekturo lesenih hišk. Kakor kateri posadki nanese ali se ji zalušta, naredi kakšen postanek v prekrasnem zalivu ali pa si privošči kakšno hitro hrano med postankom na polnilnici. Kljub temu da ni več avtocest, so ceste lepe, vsakih nekaj km z dodatnim pasom za prehitevanje počasnejših fosilnih vozil. Številni radarji umirijo promet, ki pa se presenetljivo hitro odvija brez zastojev. Postanki zaradi nižjih hitrosti postajajo čedalje redkejši, včasih na tri do štiri ure. Zaradi mehurja je včasih treba še kje vmes ustaviti. Do večera tako večinoma vsi vozimo po podobni trasi do konca zaliva Baltskega morja, kjer v kraju Luleå prenočujemo v še lepših kamping hiškah. Večerno druženje zopet od nekod naplavi domačo »švedsko« grenčico in obilni lonec testenin za celotno druščino. Malce nagajivosti prelijemo še v raziskovanje električnih stebričkov za fosilna vozila, ki jih je treba v teh krajih zjutraj dogrevati. No, nam z električnimi vozili tudi ta skrb odpade.

    Nizko sonce

    Prestop v arktični krog

    Skupinska
    Vsi zbrani na arktičnem krogu

    Po dobrih dveh tretjinah Švedske zapustimo obalni pas in kmalu dosežemo arktični krog. Tu prestopimo finsko mejo. Spremeni se tudi pokrajina, sama hosta in močvirja. Ceste so večinoma ravne, lepo vzdrževane, a omejene na 80–90 km/h. Pokrajina enolična, malce zaspana, polnilni parki pa imajo tu zgolj 4–6 ročk, zato si ne želimo čredne vožnje. Dvojica nam odtava proti severu, nevarno proti ruski meji, in številne km premaguje po makadamskih poteh. Preostali jo švignemo hitro prek meje na Norveško, kjer nam sledi naš redni spremljevalec dež. V temnih večernih urah pripeketamo v Repvåg, kjer nas čaka razmajani hotel brez posadke. Nekako se razporedimo po dva in dva, eno od sob pa spremenimo v žurerski apartma.

    Norveška cesta
    Nočni pogled iz sobe

    Prihod na Severni rt

    Petek je dan za čudovit začetek. Muhasto severno vreme nam kdaj pa kdaj pošlje tudi sončne žarke, ko se odpravimo proti zadnjemu najsevernejšemu otočku naše celine. Do otočka nas vodi pot prek v skalo vklesanih tunelov in številnih lepih zalivov Severnega morja. Sem pa tja ob cesti zagledamo severne jelenčke, ki nam včasih celo skočijo pred avtomobile. Na celi poti ne opazimo niti enega samcatega losa, kot bi se poskrili ali izumrli. V enem od tunelov se spustimo celo prek 200 m pod morsko gladino in na drugi strani prispemo na otok z naseljem Honningsvåg.

    Tu je naše zadnje krmišče in nato se odpravimo v strnjeni koloni s slovenskimi zastavicami na Severni rt. Naša delegacija električnih jelenčkov popestri vetrovno panoramo za številne obiskovalce. Ogledamo si muzej, ki govori o življenju in odpravah na ta odmaknjen konec sveta. Naredimo nekaj fotografij, ko nas ujame kakšen sončni žarek, in tako dočakamo večer na Nordkappu.

    Tik pred ciljem

    Večerni pozdrav

    Najsevernejši Teslin lightshow

    Naš prihod na to severno točko na bližnjem parkirišču počastimo s Teslinimi svetlobnimi efekti ali lightshowom, ki bi ga lahko vpisali v knjigo rekordov. To je doslej najsevernejši lightshow na tem planetu, kjer je možen dostop s civilnim vozilom.

    Nad zalivom

    Poleg avtodomarjev in nas, ki ta dogodek doživimo v idilični panorami, ga posnamemo še za preostalo vedoželjno domačo publiko. Na poti proti prenočišču doživimo še avroro oziroma severni sij. Čudovite sence svetlobe na nočnem nebu nas ujamejo na temni nočni cesti, kjer presenečeni obstanemo in uživamo v opazovanju tega redkega pojava.

    Severni sij

    Še lepše igre svetlobe nato doživljamo v hotelu, ko ta pojav večkrat v noči lahko opazujemo s svojih postelj ali terase, saj se nočno nebo ustrezno razjasni. Noč si krajšamo z zabavo v našem toplem kotičku ob prigrizkih, kjer nas kratkočasi vicmajster in se grejemo z domačo neobdavčeno ter finsko »kačjo slino«. 

    Zadnji dnevi na severu

    Po severnih poteh
    Naftna ploščad pred vhodom v najsevernejše mesto

    Sobota nam postreže še z lepšim vremenom, zato jo mahnemo nekoliko južneje in obiščemo še najsevernejše urbano mesto. Vožnja po obali zalivov in fjordih je pravo doživetje. Popestrijo jo v skalo izklesani tuneli in viseči mostovi, vse pa je en čudovit razgled in prava paša za oči. Na poti pogosto vidiš jelenčke v manjših skupinicah. Priskakljajo na cesto in ohromijo promet, so kot nekakšni policisti, slednjih namreč ni videti. Večer pred odhodom pripravimo še dva lightshowa, tudi na slovensko himno in enega prav na Severnem rtu.

    Priprave
    Izvedba

    Videozapis Tesla LS

    Pot domov prek Finske

    Naslednje jutro se poslovimo od našega vikinga Jurija, ki nadaljuje tritedensko vijuganje po norveških fjordih. Čreda se nato razkropi že pred vstopom v finska močvirja. Sem pa tja se posadka sreča na kakšnem polnilnem mestu. Poslednji jezdeci se najdemo še v Rovaniemiju, kjer v čisto pravi Božičkovi vasi izropamo trgovine. 

    Božičkovo vzdušje

    Večina razkropljene črede se naslednji dan vrača prek Finske, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Češke, Avstrije proti domu. Nekateri hitijo pripovedovati domačim svoja doživetja, drugi si privoščimo na poti še kakšno pravo finsko savno ali si ogledamo zanimiva mesta in se prijetno zabavamo v dobri družbi. 

    Sklepna misel

    Vsi jelenčki se varno in srečno vrnemo domov. Mala malica je teh 8.000 km na štrom, tako gladko in lahkotno jih je premagovati. Brez odvečne tolšče smo si prislužili naziv Severni jelen. Le kaj sploh še ostane losom?

    Zapisal
    Boštjan Marolt

    Naj vas navdihne timsko delo Blaža Smolnikarja, Ignaca Završnika, Matjaža Potrča, Boštjana Marolta, Boštjana Robleka, Roberta in Tjaše Resnik, Jurija Šlajnarja, Antona in Mojce Pogačar, Andreja Jesenovca in Mateje, Ele in Matica Petelinška, ki so sanje spremenili v resničnost.
  • DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD

    DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD

    Celovita preizkušnja

    Kako pripraviti test, ki ne bo le kratek vtis na nekaj sto kilometrih, temveč prava celovita izkušnja, ki razkrije resnične zmogljivosti vozila? Naš cilj je bil zasnovati test, ki zajema vse – od toplih cest v Sloveniji do mraza in vožnje po najsevernejši cesti na svetu.

    Na tako dolgi poti je bilo dovolj časa za preizkus varčne vožnje, hitre vožnje in dolgoročne porabe dveh različnih voznikov, s čimer smo dobili realno povprečje porabe glede na različni slog vožnje.

    Nemška jesen
    Švedska jesen
    Finska jesen
    Norveška jesen

    Prvi rezultati hitre vožnje: Žirovnica – Berlin

    Najnovejši Teslin model se je izkazal kot izredno tih, udoben, varčen in presenetljivo učinkovit sopotnik v vseh razmerah. Brez posebnega napora smo dosegali rekorde tudi na daljših poteh – na primer od Žirovnice do Berlina v zgolj devetih urah in pol. Pri takšnem tempu je bila poraba nekoliko višja od povprečja.

    Preizkusili smo tudi najvišjo hitrost modela Tesla Model Y Long Range RWD, ki je znašala 205 km/h, ob tem pa je vozilo ostalo stabilno in zanesljivo tudi pri zelo visokih hitrostih.

    Vklop avtopilota je drugačen kot pri starem modelu, kar je mojega sopotnika nekoliko motilo. Tudi sam sem imel najprej problem pri vklopu avtopilota, vendar sem se hitro privadil. Kljub temu sem opazil, da ga zdaj zares lažje in hitreje vklopiš, saj je potrebnega precej manj truda kot pri starejšem modelu.

    Največja hitrost vozila
    Prva na cilju pri Gigafactory Berlin
    Poraba 177 Wh/km

    Celotno potovanje v dolžini 970 km smo začeli ob 5.05 in prispeli v Berlin ob 14.32, kar pomeni 9 ur in 27 minut. Povprečna hitrost, upoštevajoč postanke za polnjenje, cestna dela in zastoje, je znašala 103 km/h. Povprečna poraba je bila 177 Wh/km. Kljub temu smo na cilj prispeli 30 minut pred drugo uvrščeno ekipo.

    Vsa vozila smo opremili z zastavami.
    Pred vhodom v tovarno

    Koliko zmore brez polnjenja?

    Vozilo smo preimenovali v DeMS Nordkapp.

    Na Švedskem smo imeli priložnost preveriti, kaj Model Y LR RWD zmore brez vmesnega polnjenja.

    Poleg tega zaradi večje baterije zmore tudi moč polnjenja do 250 kW.

    Na daljši poti, dolgi več kot 500 km, se je vozilo izkazalo zanesljivo: iz Söderhamna ob 9.10 do Skellefteåja ob 16.52, prevoženih 534 km, z 12 % preostale baterije. Povprečna hitrost je znašala 69 km/h.

    Poraba 118 Wh/km

    Na poti smo se ustavili le za kavo in malico ter doživeli nekaj zastojev v mestih – kar je za sever Švedske precej nenavadno. Kljub temu je vozilo doseglo izjemno nizko porabo, le 118 Wh/km pri zunanji temperaturi 13 °C.  V praksi to pomeni, da se lahko z Modelom Y vozite ves dan brez postankov za polnjenje.

    Ovire na cesti

    Prometne razmere in opozorilni znaki na severu Evrope se razlikujejo od tistih, ki smo jih vajeni doma. Ena prvih posebnosti je srečanje s severnimi jeleni, ki si ceste delijo z vozili. Ob prvem srečanju je to presenečenje, pozneje pa postane rutina: upočasniš, počakaš, da žival prečka cesto, in nadaljuješ pot.

    Nenavadni so tudi prometni znaki za smučarje na cesti, saj se smučarske poti včasih križajo z vozišči, in opozorila za snežne sani, ki imajo v severnih regijah urejene prehode čez cesto.

    Ko cesta postane smučarska proga.

    Najbolj severni Teslin Supercharger na svetu

    V Honningsvågu stoji Teslin Supercharger, ki velja za najbolj severnega na svetu. Obiskali smo ga in zasedli z osmimi vozili iz Slovenije – prizor, ki je za te kraje precej nenavaden.

    Supercharger je odprt tudi za vozila drugih znamk in ponuja impresivno moč 250 kW. Cena polnjenja je za naše razmere izjemna: le 0,26 € za kWh.

    Severni rt – Severna točka Evrope

    Zastave
    V družbi drugih BEV iz Slovenije

    Jezik

    Ime

    Izgovorjava

    Kratek opis

    Slovenščina

    Severni rt

    [ˈseːvɛrni r̩t]

    Najsevernejša točka evropske celine (polotok v Norveški).

    Angleščina

    North Cape

    [nɔːrθ keɪp]

    Pogosto uporabljen izraz v turističnih vodičih.

    Norveščina

    Nordkapp

    [ˈnɔrˌkɑp]

    Uradno ime polotoka in občine.

    Finščina

    Pohjoiskärki

    [ˈpohoisˌkærki]

    Pogosto v finskih turističnih besedilih.

    Norveščina (alternativa)

    Nordkappen

    [ˈnɔrˌkɑpːən]

    Nanaša se na turistično območje ali klif ob rtu.

    Norveščina (geografska)

    Nordkappfjellet

    [ˈnɔrˌkɑpˌfjɛlːɛt]

    Nanaša se na goro ali klif tik ob rtu.

    19. septembra 2025 smo dosegli svoj končni cilj – Severni rt. Števec je pokazal 3646 km iz Žirovnice, skupaj smo porabili 604,8 kWh, povprečna poraba pa je znašala 165,8 Wh/km. Ob tem smo se pridružili tudi dolgoletni tradiciji – na Severnem rtu je običaj, da se ob uspešnem prihodu nazdravi s kozarcem penine, kar smo seveda tudi mi storili.

    Pogled iz Severnega rta

    Nekaj, kar nas bo zapisalo v zgodovino

    Obenem smo postali del zgodovine – izvedli smo najbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu. Ne verjamete? Vprašajte umetno inteligenco, na primer @Grok: kdo je prvi izvedel najbolj severni Tesla svetlobno-zvočni spektakel?

    Priprave in preverjanje svetlobno-zvočnega spektakla

    Sklepno dejanje

    Vrnitev domov je potekala brez težav, a primerjava porabe kaže, da smo v Nemčiji vozili nekoliko manj varčno, zato je bila pot nazaj nekoliko bolj potratna. Domov se nam je mudilo – po tako dolgi poti je vsak kilometer preveč. Pot smo zaključili na Teslinem Superchargerju v Žirovnici, kjer smo ponovno polnili baterije in se poslovili od te severne pustolovščine. Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.

    Končni rezultati
    Norveški zaliv

    Zapisal
    Ignac Završnik

    P. s.

    »Pritožbe« nad številom zasedenih polnilnih mest na Finskem. Blaž, saj bo bolje, samo slovenskih turistov z električnimi vozili je precej.

    Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.

     

    Vtisi sovoznika Matjaža Potrča

    V štirih letih, odkar vozim Model Y, se je kar nekaj stvari spremenilo, razvoj je šel naprej, nekaj pa ostaja enakih oziroma je bil novosti deležen tudi moj »stari« avto (programske nadgradnje, med njimi tudi prilagodljive dolge luči).

    Ob predstavitvi novega Modela 3 so odstranili obvolanske ročice, pri novem Modelu Y so levo vrnili, ampak je okrnjena glede na staro, samo navzdol in navzgor jo je možno malo premakniti, za vklop smernikov. Da so jo vrnili, je zelo dobrodošlo. Desne za prestavljanje nisem pogrešal, še posebej, ker je avto sam ob začetku vožnje po kratkem pritisku zavornega pedala preklopil večinoma v pravo smer vožnje.

    Navodila za aktivacijo smeri

    Mi pa ni všeč, da se pri novem Modelu Y za razliko od novega Modela 3 gumb za vklop tempomata ali avtopilota vede drugače. V meniju lahko izberemo, ali bomo s pritiskom desnega vrtljivega gumba vklopili tempomat ali avtopilot. Ni možnosti, da bi z enim klikom vklopili nekaj, z dvema nekaj drugega. Med vožnjo je še možno v meniju z avtopilota preklopiti na tempomat, na avtopilot nazaj pa ni možno, če ni avto parkiran. Potrebe po preklapljanju niti ne bi imel, če bi se avtopilot vedel kot pri starejših vozilih – tam po izklopu z vrtenjem volana npr. ob menjavi pasu na avtocesti ostane tempomat aktiven, tu pa se oboje izklopi, kar pomeni, da je treba ob vsakem takem manevru z občutkom pritisniti pedal za plin.

    Avtopilot je sicer tudi na severu na navadnih cestah deloval dobro, celo po cestah brez črte na sredini se je lepo držal desne polovice. Le včasih je morda preveč sunkovito malenkostno vrtel volan v eno in drugo smer, namesto da bi ga držal pri miru. Zanimivo, da takega vedenja iz svojega avta nisem vajen, je pa res, da nisem mogel primerjave delati na istih cestah.

    Takšne ceste ne predstavljajo težav.

    Zanimivo je tudi, da na severu Švedske znakov za omejitev hitrost 110 km/h ni prepoznaval. Včasih je za trenutek na zaslonu pokazal znak, nato je ta izginil. Pri drugih težav ni bilo, samo pri vseh za 110. Ugibam, da sta morda enki preveč skupaj, da bi ju pravilno prebral. Po drugi strani pa že na jugu Švedske teh težav ni bilo več. Pa nisem opazil, da bi bili znaki tam kaj drugačni.

    Omejitve

    In še to glede avtopilota oziroma tempomata … želel bi si, da bi pri Tesli ohranili delovanje, da ko se na zaslonu dotakneš znaka za omejitev, nastavi to omejitev na tempomatu, ne pa da se z dotikom izklaplja in vklaplja opozorilo za prekoračitev hitrosti, za nastavitev hitrosti pa moraš s prstom tiščati prikazani prometni znak par sekund. Izklop opozorila narediš verjetno samo enkrat med vožnjo, hitro nastavljanje hitrosti pa pride prav večkrat.

    TMY Long Range

    Drugače je novi model za vožnjo udobnejši (mehkejše vzmetenje), k udobju v vročini ogromno pripomore prezračevanje sedežev, zabavna popestritev pa je lahko tudi ambientalna osvetlitev, ki utripa po glasbi in v barvi sličice predvajane skladbe. Seveda je možno vse skupaj tudi izklopiti za zbrano vožnjo brez motenj.

  • Svetovni rekord s Tesla Cybertruckom

    Svetovni rekord s Tesla Cybertruckom

    V poznih večernih urah 1. septembra 2025 je na naš društveni e-poštni naslov prispelo sporočilo z naslovom »Cyberlocos coming to Ljubljana«. Na prvi pogled je delovalo kot še eno izmed številnih neželenih sporočil, a vsebina je razkrila nekaj povsem drugega. Svojo pot sta začela v ZDA, nadaljevala čez Južno Ameriko (Peru, Bolivija, Čile, Argentina, Urugvaj, Brazilija), zdaj pa ju pot vodi po Evropi. Po priporočilu iz Latvije sta naletela na naš naslov in nas prosila za pomoč pri promociji poti v Sloveniji. Prošnja se je hitro razširila po skupnosti in odločili smo se, da jima pomagamo.

    Najboljša rešitev je bila predstavitev ekipe Cyberlocos z njihovim Cybertruckom pred hotelom Grand Plaza v Ljubljani. Dogodek smo organizirali s pomočjo našega člana, sponzorsko podporo pa je prevzel tudi hotel. Poleg tega smo povabili novinarje, kar je obrodilo sadove – na portalu Siol.net je o dogodku poročal Gregor Pavšič. Čeprav so mediji pogosto skeptični do elektromobilnosti, je prav vzdrževanje stikov z njimi ključnega pomena.

    Tudi leta 2025 se še zmeraj zastavlja vprašanje, ali lahko z električnim vozilom potujemo na dolge relacije. Lars in Alan Cyberlocos sta si zastavila cilj prepotovati 60 držav in narediti 100.000 km. Ampak ne z najbolj aerodinamičnim ali res zelo energetsko učinkovitim vozilom z res ogromno baterijo. Odločila sta se za Tesla Cybertruck, neprebojni poltovornjak, vozilo, dolgo skoraj 6 metrov. Še ena prepreka je, da je iz Združenih držav Amerike, kar pomeni, da je priključek za polnjenje čisto drugačen, zato potrebujeta pretvornike. Na Teslinih polnilnicah lahko polnita samo na različici 2 (V2), tako da to predstavlja dodatno oviro.

    Najbolj znan poltovornjak na svetu je seveda Teslin Cybertruck s svojo nenavadno obliko. Je poltovornjak s kesonom, ampak s čisto drugačno obliko, kot smo je vajeni. Tudi vsa zunanjost je narejena iz nerjavečega jekla in služi kot struktura vozila. Prvič je Tesla naredila 800-voltni sistem, kar pripomore k zelo hitremu polnjenju. Na Slovaškem je Cybertruck ob odprtju najhitrejše polnilnice, kjer je bil prisoten tudi DeMS, dosegel moč polnjenja 404 kW. 

    Vir

    Cybertrucku vsebuje veliko inovacij, ki so jih pri Tesli uporabili prvič. Npr. zadnje krmiljenje koles ter steer-by-wire, kar pomeni krmiljenje brez volanskega droga, ampak neposredno z žicami, povezanimi s servomotorčkom (v resnici sta kar dva, če en odpove). Podpira tudi V2L, kar pomeni vtičnice, iz katerih lahko vzameš energijo iz vozila in napajaš vozilo, skiro, sesalec, hladilnik itd. Notranjost vozila je značilna za Teslo, torej je minimalistična. Vse, kar potrebuješ, je vedno na enem mestu, in to na zaslonu. Kot je znano, ima Tesla programsko najbolj dovršen sistem v celotni avtomobilski industriji. Vozilo ima 123 kWh bruto kapacitete baterije ter dva motorja, skupno 600 konjskih moči. Do 100 km/h s tremi tonami mase pospeši v zgolj 4,3 sekunde. Realen doseg vozila je po podatkih od Cyberlocos dobrih 300 km. Na kratko, neprebojni poltovornjak s športnimi pospeški ter ogromno prostora, kot sta rekla Cyberlocos, gre za popolno vozilo za potovanje okoli sveta.

    Slovenija zanju predstavlja že 32. državo na njuni poti. Ob prihodu v 34. državo bosta uradno podrla Guinnessov rekord. To samo potrjuje, da je odgovor na vprašanje »Ali je z električnim vozilom mogoče potovati na dolge razdalje?« odločen »DA«.

     

    Vtisi z dogodka

     

    Saša Odlazek:

    Cybertruck je impresivno vozilo futurističnih oblik. Globok vtis naredi tako z videzom, saj so pri Tesli zanj izbrali eksoskelet iz ultra trdega nerjavečega jekla in je tako na voljo le v svoji značilni srebrni barvi, kot tudi s svojo velikostjo. Skratka, to neprebojno vozilo ne posnema ničesar, kar trenutno vozi po cestah. 

    Dogodek pred hotelom Grand Plaza je bil odlična priložnost za druženje in klepetanje s članoma tandema Cyberlocos, ki ga sestavljata izredno simpatična in prijazna Alan in Lars, s člani društva DeMS ter z naključnimi mimoidočimi. Vse je družila radovednost in navdušenje nad vozilom, ki ga v Evropi le redko vidimo.

    Fanta sta bila pripravljena z nami deliti vse zanimive funkcije, posebnosti in »bonbončke«, ki jih vozilo ponuja, in tako smo lahko prvič izkusili Groka, umetno inteligenco, ki je trenutno integrirana le v ameriške Tesle. Zanimivo je bilo tudi preizkusiti odzivnost volana s tehnologijo steer-by-wire.

    Saša najde Groka v vozilu.
    Blaž v iskanju novosti.

    Da bi se v naši državi v tem kratkem obisku dobro počutila in za spodbudo pri podiranju rekorda, smo jima podarili domače piškote z odtisnjenim Teslinim logotipom, česar sta se zelo razveselila. Povedala sta, da sta zelo sladkosnedna. 

    Na poti bosta vztrajala še vsaj eno leto in želita si, da bi njun trud in rekord opazil tudi generalni direktor Tesle Elon Musk. 

    Pri podvigu jima želimo veliko sreče in zanimivih dogodivščin.


    Povezava do videa.

    Povezava do zapisa na Siolu.

    Povezava do Instagrama Cyberlocos.

    Povezava do hotela Grand Plaza.

    Pet oseb ki prihajajo iz štirih držav.

     

    Zapisal

    Blaž Hrovat

  • Test nizke porabe in dometa: Voyah Courage, ko šteje vsak vat

    Test nizke porabe in dometa: Voyah Courage, ko šteje vsak vat

    6. junija 2025 sem ob zgodnji jutranji svetlobi ob 7.47 krenil na preizkus maksimalnega dometa z električnim SUV-jem Voyah Courage. Startna točka: počivališče Barje sever, kjer sem pred odhodom v 45 minutah napolnil baterijo z 59  na 100 %. V tem času sem natočil 32,05 kWh elektrike – pri prijetnih 19 °C.

    Če to številko primerjamo z oglaševano neto kapaciteto baterije (80 kWh bruto, ca. 72 kWh uporabne), znaša energijska izguba zgolj 2,8 %, kar je pri hitrem polnjenju skorajda rekorden rezultat. Na podlagi prejšnjih testov, kjer sem zabeležil povprečno porabo okoli 10,2 kWh/100 km, sem tiho upal, da bi Courage zmogel celo blizu 700 kilometrov. A bo držalo?

    Etapa 1: Ljubljanska obvoznica, dolina Save in semaforji potrpežljivosti

    Prva etapa je bila urbana: čez Vrhniko, mimo Borovnice, nato nazaj čez Ljubljano in dol po dolini Save – vse do Krškega. Ob 10.10, v bližini Zagorja, sem dosegel 100 prevoženih kilometrov. Temperatura je medtem poskočila na 24 °C, povprečna poraba pa je znašala 10,7 kWh/100 km.

    Gneča v Ljubljani

    Dolina Save je sicer slikovita, a tudi vozniško neizprosna: množica semaforjev, enopasovnih odsekov in zastojev pomeni veliko zaustavljanj in počasnih zagonov – kar se seveda pozna pri povprečni hitrosti in izkoristku.

    Semafor

    Etapa 2: Druženje, preizkus infrastrukture in prve napake

    Po kratkem postanku v Brežicah sem nadaljeval do Kostanjevice na Krki, kjer se mi je pridružil Boštjan – sopotnik, sogovornik in za nekaj časa tudi voznik. Testiranje je vedno prijetnejše v dobri družbi.

    V bližini Brežic

    Na lokalnem parkirišču sva želela na javni polnilnici napolniti Boštjanovo električno vozilo – a brez uspeha. Ne samo, da ni delovala, tudi uporabniška podpora je odpovedala. Tako sva izgubila dobrih 30 minut, kar je še en opomnik, da EV prehod ne pomeni le vozila, ampak celoten ekosistem.

    Žal ne deluje.

     

    Etapa 3: Med gradovi in vinogradi

    Pot naju je vodila mimo Otočca, kjer sva ob 13.08 dosegla 200 kilometrov. Termometer je kazal že 29 °C, poraba pa se ni dala: 10,6 kWh/100 km. Nadaljevanje čez Bizeljsko in Kozjansko je postreglo z razgibano pokrajino, a Courage se ni ustrašil vzponov.

    Deluje tudi navigacija prek CarPlaya.

    Ob 15.21 sva v Rogaški Slatini presegla 300 kilometrov – in to brez spremembe porabe. Tudi železniški prehodi, ki so naju skoraj ritualno ustavljali, niso bistveno vplivali na učinkovitost.

    Etapa 4: Prvi znaki realnosti

    Nekaj kilometrov po Rogaški je sledila prva pomembna informacija: pri 327 km in porabi 10,7 kWh/100 km je vozilo prikazovalo 50 % baterije. Račun je jasen: porabljenih cca. 35,99 kWh, kar potrjuje, da je realna uporabna kapaciteta baterije okoli 72 kWh – v skladu s pričakovanji.

    50 %

     

    Etapa 5: Prekmurje – električna oaza

    Ravne ceste, konstantne hitrosti, brez klancev in brez mestnega vrveža – Prekmurje je električnim vozilom pisan na kožo. Ob 17.40 sva pri Črenšovcih presegla 400 km, poraba je ostala odlična: 10,6 kWh/100 km, baterija pa še pri 40 %. Termometer vztrajno na 31 °C.

    Vročina

     

    Etapa 6: Zasluženi finale in … realnost

    500 kilometrov je padlo ob 20.13, tik pred Ptujem, ko se je temperatura spustila na 27 °C, baterija na 25 %, poraba pa še vedno ni premaknila z 10,6 kWh/100 km.

    Pred Ptujem

    Zadnji pomembni mejnik – 600 kilometrov – sva dosegla ob 22.17, tik pred Čatežem ob Savi, na 4 % preostanka baterije. Temperatura je bila 22 °C, poraba pa se je do zaključka rahlo povišala na 10,7 kWh/100 km. Test sva zaključila ob 22.22 na počivališču Grič, kjer je bila na voljo hitra polnilnica.

    Podatki iz potovalnega računalnika
    Stanje baterije
    Pot po Sloveniji

     

    Zaključek: Realni svet, realna številka

    602 kilometra. Toliko je zmogel Voyah Courage pri zmerni, umirjeni vožnji – z nekaj postanki, potniki, nekaj zastoji in nekaj nepričakovanimi postanki, kjer sva se ukvarjala z infrastrukturo. 10,7 kWh/100 km je končna številka, ki za SUV dolžine 4,9 metra in mase 2,2 tone ni zgolj dobra – je izjemna.

    Polnjenje? Od 4 % do 54 % v 15 minutah, pri 36,28 kWh natočene energije in 147 kW povprečne moči.

    Voyah Courage je dokaz, da lahko tudi večji električni avtomobili ponujajo dolg doseg, udobje in učinkovitost, če jim damo priložnost – in če jim z evropskimi dajatvami ne odščipnemo konkurenčnosti že pred startno črto.

    Zapisal
    Ignac Završnik

     

    Boštjanov pogled na Voyah Courage

    Tokrat me je Ignac povabil na test dometa s kitajskim električnim SUV-jem, ki sodi v razred vozil, kot so Tesla Model Y, VW ID.5, Škoda Enyaq in podobni. Vozilo me je presenetilo z obilico opreme in privlačno obliko.

    Z voznikovega sedeža je preglednost zelo dobra, športno-terenska zasnova pa omogoča tudi solidno vidljivost nazaj. Kakovost notranjosti je na visoki ravni – številne mehke površine in okusno izbrani detajli pričarajo občutek premijskosti. Na voljo je več barvnih kombinacij notranjosti: poleg umirjene temne tudi bela/svetlo siva in celo svetlo modra za bolj drzne okuse.

    Tako zunanja kot notranja barva sta vključeni v osnovno ceno vozila, kar je pri konkurenci pogosto predmet doplačila.

    Sprednja sedeža, oblazinjena z umetnim usnjem EcoTex, ponujata veliko udobja: ogrevanje in prezračevanje v treh stopnjah ter celo masažno funkcijo. Osrednji 15-palčni OLED-zaslon z zaobljenimi robovi je premikljiv tudi proti sopotniku, ki lahko med vožnjo (seveda kot potnik) spremlja filme. Pred voznikom se nahaja kompaktna digitalna instrumentna plošča, dopolnjena s projekcijskim zaslonom (head-up display), ki prikazuje vse ključne informacije.

    Vzmetenje je dobro nastavljeno – učinkovito blaži neravnine in zagotavlja udobno vožnjo. Zadnja klop je prostorna, prtljažnik pa dovolj velik za vsakodnevne ali družinske potrebe. Courage tako ponuja veliko – predvsem pa kup opreme, ki je pri konkurenci pogosto na voljo le z doplačilom.

    Seveda pa je še prostor za izboljšave, predvsem na področju programske opreme – a te so načeloma rešljive z nadgradnjami.

    Voyah Courage je zelo dober izdelek in solidna alternativa za vse, ki iz kakršnega koli razloga ne želijo Tesle Model Y. Ne izstopa izrazito na posameznih področjih, a prav kombinacija cene, bogate opreme in kakovostne izdelave mu daje konkurenčno prednost. Nedvomno gre za zanimivo izbiro v razredu električnih družinskih SUV-jev.