Vse evropske poti opravljam z električnim vozilom – od skandinavskih prostranstev do srca kontinenta. Tudi pot v Prago ni bila izjema.
664 km Ljubljana–Praga
153 Wh/km
Panel »Cities in Motion«
664 kmiz Ljubljane prek Avstrije do Prage
8 h 28 minz enim polnjenjem in dvema počitkoma
153 Wh/kmpovprečna poraba
~102 kWhskupna poraba
Vse evropske poti opravljam z električnim vozilom – od skandinavskih prostranstev do srca kontinenta. Tudi pot v Prago ni bila izjema. Na Češkem električna vozila uživajo posebno ugodnost: oproščena so plačila avtocestnih elektronskih vinjet. Iz Ljubljane prek Avstrije do Prage sem prevozil 664 km v 8 urah in 28 minutah s povprečno porabo 153 Wh/km, kar pomeni skupno porabo okoli 102 kWh. Na poti sem se enkrat ustavil za polnjenje in dvakrat za obvezni počitek ter razgibavanje.
Prikazani so postanki.
eSalon 2025
Na povabilo Mariana Niča iz Češke sem se udeležil sejma in konference eSalon 2025 ter sodeloval na panelni diskusiji »Cities in Motion: The Europe’s eMobility Revolution«.
Najpomembnejši industrijski dogodek na Češkem je sejem osebnih in gospodarskih vozil z alternativnimi pogoni, ki vključuje poseben odsek za električna kolesa, elektromotorje in druga vozila, polnilno infrastrukturo ter avtonomno mobilnost – vse popestreno s premierami, novostmi in najnovejšimi trendi. Leta 2024 je dogodek privabil 115 razstavljalcev in ponudil 60 modelov električnih avtomobilov za testiranje.
115razstavljalcev leta 2024
60modelov električnih avtomobilov za testiranje
Uradna otvoritev
Uradno otvoritev je izvedel češki minister za promet Martin Kupka. Takoj po njej je sledil prvi panel, kjer sem predstavljal Slovenijo in delil vpoglede v razvoj električne mobilnosti pri nas.
Začetek predstavitve in debate
Panel »Cities in Motion«
Sodeloval sem skoraj izključno s starimi znanci od lani – Johannesom Hasibarjem iz AustriaTech, Judith Hayton iz Londona in Tamásem Tóthom-Bálómom iz eMobility Solutions –, pogovor pa je vodil Toufik Dalla iz Green Brother. Predstavitev e-mobilnosti je bila podprta z izbranimi fotografijami. Pozitivna zgodba je vzbudila številna vprašanja iz občinstva, kar kaže na živo zanimanje za BEV na Češkem. Vendar dolgoročne politike še manjka – vse je prepuščeno trgu. Elektrifikacija prometa je možna tudi na ta način, a prehod je daljši in zahtevnejši.
ModeratorToufik DallaGreen Brother
SlovenijaIgnac ZavršnikDeMS
Johannes HasibarAustriaTech
Judith HaytonLondon
Tamás Tóth-BálómeMobility Solutions
Zunaj panela sem vodil številne neuradne, a izjemno plodne pogovore s kolegi iz regije – z Łukaszem Lewandowskim iz Poljske, Veroniko Erős iz Madžarske, Johannesom Hasibarjem iz Avstrije, Aaronom Fishboneom iz Slovaške, Filipom Brkljačo iz Hrvaške in Aronom Lazarchickom iz Češke. Marsikatera od teh debat bo obrodila sadove tudi v prihodnje – kot pravi stari rek: dobro je treba deliti.
PoljskaŁukasz Lewandowski
MadžarskaVeronika Erős
AvstrijaJohannes Hasibar
SlovaškaAaron Fishbone
HrvaškaFilip Brkljača
ČeškaAron Lazarchick
Łukasz Lewandowski in Ignac Završnik
Vzporedno s konferenčnim delom je potekala tudi razstava električnih vozil, polnilne infrastrukture in vse, kar je povezano s tem.
Kaj je bilo najbolj zanimivo na razstavnem delu?
130 let
Škoda
Seveda je imel največ prostora domači ponos – Škoda. Ob 130-letnici znamke so predstavili tudi koncepte prihodnosti, med katerimi izstopa električni karavan. Čas bo pokazal, ali bo ta vizija tudi zaživela na cestah.
Kia EV4
Kia
Južnokorejska Kia je razstavni prostor skoraj v celoti posvetila elektrificiranim modelom. Doba »poceni Kie« je že zdavnaj mimo – danes se znamka pozicionira v višjem cenovnem razredu, kar je bilo na sejmu povsem očitno.
Nexo
Pravi »národní premiéra« (kot pravijo Čehi) pa je bil vodikov Nexo – edini tovrstni primerek na sejmu. Tehnično fascinantno, a v praksi zaradi visoke cene vodika in omejene infrastrukture žal še vedno predrag za široko uporabo.
SsangYong Musso Grand
Eden izmed zanimivejših je bil SsangYong Musso Grand – poltovornjak s povsem cestnim podvozjem (vzmetenje z vijačnimi vzmetmi zadaj, ne listnatimi), ki jasno sporoča: namenjen je asfaltu, ne blatu.
Električni dostavniki
Ponudba električnih dostavnikov je bila pestra – neto cene že od 25.000 € naprej. Ob enem od njih je bila razstavljena »plot« rešitev za vertikalno postavitev fotovoltaičnih panelov – idealna za severnejše kraje, kjer sonce sije pod nižjim kotom.
Polnilnice
Vedno izstopa tisto, kar je drugačno: med množico polnilnic različnih oblik in moči je bila ena edinstvena – sprednjo stran krasi pravi dekorativni mah. Trend iz floristike je očitno prišel tudi v e-mobilnost.
BYD
Pri BYD-ju je pozornost pritegnil simpatični eVan z obliko, ki spominja na cestne junake iz risank, ter bliskovita polnilnica z močjo nad 1000 kW (žal še s kitajskim priključkom GB/T, ne CCS).
Hongqi
Hongqi (v prevodu Rdeča zastava) je tokrat v Pragi pokazal povsem drugo podobo kot v Ljubljani – prevladovali so električni modeli, kar je v skladu s smerjo elektrifikacije, ki jo želimo vsi videti.
Riddara
Zanimiv je bil tudi poltovornjak Riddara – luksuzno opremljena kabina, ogromno opreme, a oddaljenost od tal in cestno naravnano podvozje jasno kažeta, da so pustolovščine zunaj cest zgolj občasna domena. Vsekakor dobrodošla osvežitev v segmentu, ki je trenutno precej pust.
Farizon
Zakaj bi imeli le enega ali dva igralca na trgu eVanov, če jih je lahko več? Tudi kitajski Farizon je dokazal, da zna pokriti potrebe po električnih dostavnikih.
Tatra Force e-Drive
Pravi magnet za poglede pa je bil domači Tatra Force e-Drive – električni tovornjak z baterijo s kar 480 kWh, pogonom 4×4 in značilnim Tatrinim hrbteničnim podvozjem. Domača proizvodnja + elektrika = kombinacija, ki vliva zaupanje in navdušuje.
Konferenca · Tarčin, Bosna in Hercegovina · november 2025
Začetek ali konec ledene dobe?
V ospredju razprav je bilo vprašanje, ali Bosna in Hercegovina že vstopa v obdobje množične elektrifikacije prometa ali pa ostaja ujeta v »ledeno dobo« fosilnih goriv.
BiH + 9 evropskih držav
2 dni programa
Predavanja članov GEVA
35 %električnih vozil med novimi na Nizozemskem
29,5 %delež električnih avtomobilov na Norveškem
70.000 SEKšvedska spodbuda 2018–2022 (6400 EUR)
2792polnilnih mest v Sloveniji
V Tarčinu, mestu, ki se razprostira v zaledju olimpijskega Sarajeva, je v začetku novembra 2025 potekala mednarodna konferenca o elektromobilnosti z naslovom »Začetek ali konec ledene dobe?«. Dogodek pod okriljem Gospodarske zbornice, natančneje sekcije za elektromobilnost, je združil vodilne strokovnjake s področij energetike, prometa, industrije in akademske sfere iz Bosne in Hercegovine ter devetih evropskih držav. Poleg gostiteljev so se razpravi pridružili strokovnjaki iz Srbije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Švedske, Norveške in Slovenije, ki so razpravljali o izzivih in priložnostih prehoda na trajnostno mobilnost ter oblikovali konkretne predloge za pospešitev razvoja elektromobilnosti v Bosni in Hercegovini.
Bosna in Hercegovina
Srbija
Hrvaška
Avstrija
Nemčija
Belgija
Nizozemska
Švedska
Norveška
Slovenija
Pozdravni nagovor Mirsada Jašarspahića
Udeleženci smo v dvodnevnem programu obravnavali ključna vprašanja, povezana z razvojem infrastrukture za polnjenje električnih vozil, vključevanjem obnovljivih virov energije v prometni sektor, spodbudami za potrošnike in podjetja ter usklajevanjem zakonodajnih okvirov z evropskimi standardi.
V ospredju razprav je bilo vprašanje, ali Bosna in Hercegovina že vstopa v obdobje množične elektrifikacije prometa ali pa ostaja ujeta v »ledeno dobo« fosilnih goriv.
Pozdravni nagovor švedske ambasadorke v BiH Helene Lagerlöf
Konferenca pod okriljem švedske ambasade in številnih podjetij je poleg elektromobilnosti zajemala tudi nekatere stranske dejavnosti, posredno povezane s samo elektromobilnostjo, od proizvodnje baterij za shranjevanje električne energije, pridobivanja materialov, pa vse do financiranja naložb.
Bosna in Hercegovina je skupaj s širšo regijo na prelomnici. Olimpijsko mesto je privlačno za številne investitorje, kar je vidno na vsakem koraku, Sarajevo pa je tako hitro rastoča in moderna prestolnica.
Sprejem in podelitev priznanj na švedski ambasadi v Sarajevu
Skozi številna predavanja smo se udeleženci seznanili s prakso držav, ki so v elektrifikacijo prometa že dodobra vstopile, z izzivi, s katerimi so se akterji na samem začetku srečevali, in rešitvami, ki so jih pripeljale do visoke stopnje uporabe električnih vozil ter uporabe obnovljivih virov energije.
Navdihujoči začetek konference o elektromobilnosti
Spodbudno uvodno predavanje Ellen Hiep iz nizozemskega združenja za elektromobilnost, ki je sledilo po nagovorih predstavnikov različnih državnih institucij, in predsednika gospodarske zbornice Mirsada Jašarspahića je navdihnilo občinstvo. Spomnila nas je, da so začetki vedno zahtevni, a vztrajnost prinaša rezultate. Na Nizozemskem danes deluje približno 205.000 AC- in 6000 DC-polnilnic, po cestah pa vozi okoli 630.000 električnih vozil. Električna vozila tako predstavljajo 35 % prodaje novih vozil in 7 % celotnega voznega parka.
205.000AC-polnilnic
6000DC-polnilnic
~630.000električnih vozil
35 % · 7 %prodaje novih vozil · voznega parka
Skandinavska pot k trajnostni mobilnosti
Skozi skandinavsko revolucijo e-mobilnosti so nas popeljali Petter Haugneland iz Norveške ter Magnus Johansson in Niels-Erik Petterson iz švedskega združenja za elektromobilnost.
Norveška kot vodilna evropska država na področju električne mobilnosti danes predstavlja zgled drugim. Vendar tudi reliefno raznoliki državi na začetku ni bilo lahko. Gospod Haugneland, namestnik generalne sekretarke največjega norveškega združenja za elektromobilnost z več kot 120.000 člani in 51 zaposlenimi, je predstavil delovanje društva ter izjemne rezultate: delež električnih avtomobilov znaša 29,5 %, električnih dostavnih vozil 8,1 %, električnih avtobusov 14,3 % in električnih tovornjakov 3,1 %.
Predsednik švedskega združenja Magnus Johansson je predstavil različne spodbude, ki so pospešile prehod na trajnostno mobilnost. Že leta 1992 so na Švedskem uvedli finančno pomoč v višini 50.000 SEK (4500 EUR) za nakup vozil z nižjimi emisijami, med letoma 2018 in 2022 pa se je ta znesek povečal na 70.000 SEK (6400 EUR). Vlada je dodatno podprla nakup rabljenih električnih vozil ter podjetjem, ki so zamenjala tovorna vozila na fosilna goriva z električnimi, omogočila 30-odstotni popust.
199250.000 SEK(4500 EUR) za vozila z nižjimi emisijami
2018–202270.000 SEK(6400 EUR)
Podjetja30 %popusta za zamenjavo tovornih vozil z električnimi
Obe skandinavski državi sta vztrajno širili mrežo polnilnic, ki z gosto postavitvijo omogoča udobno in brezskrbno potovanje.
Magnus Johansson
777.777 km do Lune in nazaj
Navdihujoče predavanje Franza Liebmanna iz Avstrije nas je popeljalo od osebne avanture do »aha-doživetja«. Prikazal je, kaj elektromobilnost pomeni v vsakdanjem življenju. Vsaka vtičnica je lahko polnilna točka – bodisi v maroški puščavi ali visoko na Großglocknerju. Povsod, kjer teče elektrika, obstaja upanje za spremembo.
Franz Liebmann
Stanje e-mobilnosti v Sloveniji
Sklop predavanj članov GEVA (Global Electric Vehicles Alliance) je sklenil Ignac Završnik, predsednik Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS). Predstavil je stanje polnilne infrastrukture v Sloveniji: danes imamo 2792 polnilnih mest in 30 različnih ponudnikov polnjenja. V obdobju 2025–2030 bo za razvoj e-mobilnosti namenjenih 190 milijonov evrov. Poudaril je pomen povezovanja držav in izmenjave dobrih praks.
2792polnilnih mest
30ponudnikov polnjenja
190 mio €za e-mobilnost 2025–2030
Ignac Završnik
Priča smo bili še nekaterim zanimivim predavanjem.
Kako podaljšati življenjsko dobo baterije in se izogniti visokim stroškom uradnih servisov? Vanja Katić iz Hrvaške, ustanovitelj in direktor podjetja EV Clinic, je s podatki in analizami pomiril tudi skeptike, ki dvomijo o vzdržljivosti električnih vozil po izteku garancijske dobe baterije. Njegovo podjetje uspešno širi mrežo servisov po Evropi in razvija rešitve za popravila vozil, ki jih uradni servisi pogosto ne zmorejo popravljati.
Kako pravilno reciklirati odslužene baterije, je pojasnil prof. dr. Noshin Omar, inženir in ustanovitelj podjetja Avesta Holding iz Belgije. Podjetje spodbuja razvoj baterijskih tehnologij k boljši in trajnostni prihodnosti.
V podjetju AVESTA so predani načrtovanju, proizvodnji in recikliranju visokozmogljivih baterij s poudarkom na trajnostnem razvoju. Ponujajo napredne rešitve za industrije, ki iščejo zanesljivo in okolju prijazno shranjevanje energije, pri čemer je vsa proizvodnja 100-odstotno evropska.
Predavanja na temo varnosti v prometu so ponudila številne koristne in praktične informacije.
Predavatelja iz podjetja Vozim na struju prof. dr. Branislav B. Aleksandrović in Vlada Plemić, skupaj z Edom Memiševićem in Almirom Cerom iz BIHAMK-a (Bosanskohercegovački auto-moto klub), so spregovorili o signalizaciji, tehničnih pregledih, varnosti ter o postopanju v primeru prometne nesreče, v katero je vključeno električno vozilo.
Na konferenci so imela priložnost povezati se in izmenjati izkušnje tudi podjetja, ki delujejo na področju razvoja polnilne infrastrukture in zalednih sistemov.
Z zanimivim prispevkom o tem, kako učinkovito elektrificirati taksifloto, je nastopil Joško Matijević iz združenja taksistov iz Splita, ki je predstavil izkušnje in izzive prehoda na okolju prijaznejši način prevoza.
Zaključek konference
Konferenca je ponudila izjemno priložnost za izmenjavo znanja, izkušenj in najboljših praks s področja elektromobilnosti. Predstavitve domačih in tujih strokovnjakov so pokazale, da je prihodnost mobilnosti trajnostna, povezana in električna. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja med državami, podjetji in raziskovalnimi institucijami, saj le s skupnimi prizadevanji lahko pospešimo prehod na čistejše oblike prometa.
Dogodek je dokazal, da je Bosna in Hercegovina aktivno vključena v evropske trende razvoja e-mobilnosti ter da v sodelovanju z inovativnimi podjetji, raziskovalnimi centri in državnimi institucijami nastajajo trdni temelji za zeleno prihodnost prometa.
Za odlično organizacijo dogodka in izbor uglednih strokovnjakov gre posebna pohvala Aneli Karahasan, sekretarki združenja za elektromobilnost pri gospodarski zbornici Bosne in Hercegovine, ki je s svojo predanostjo in strokovnostjo pripomogla k uspehu celotne konference.
GEVA v Sarajevu
Po konferenci smo Anela, Ellen, Ingegerd, Magnus, Niels-Erik, Petter, Ignac in jaz nadaljevali dogajanje v neformalnem in sproščenem vzdušju.
Kot vsakič doslej je Sarajevo očaralo. Priložnost smo si ga imeli ogledati skozi oči Sarajlije. Skupaj z Anelo smo si najprej ogledali mošejo, kjer smo začutili bogato zgodovino in kulturno dediščino mesta. Nato smo se z vzpenjačo povzpeli na Trebević, kjer sta nas pričakala dež in megla, a to ni pokvarilo dobrega vzdušja. Na sprehodu do hotela Pino smo si ogledali ostanke olimpijske steze za bob in uživali v pogovorih, kislo vreme pa je le dodalo pridih avanture našemu izletu. Tem za pogovor druščini iz različnih evropskih držav nikoli ne zmanjka – strast do električne mobilnosti druži in povezuje na vsakem koraku. Med sprehodi, ob kavi ali na poti do naslednje destinacije so se pogovori razpletali v zanimive debate o najnovejših tehnologijah, izkušnjah z električnimi vozili in inovacijah v različnih državah. Vsaka izmenjana zgodba, nasvet ali smeh je še okrepil občutek skupnosti in skupnega cilja – ustvariti trajnostno, povezano in čisto prihodnost mobilnosti po vsej Evropi.
Anela ni bila le izvrstna organizatorka, ampak tudi odlična vodička, ki nam je Sarajevo približala tudi kulinarično. Na kosilo smo se odpravili v pristno bosansko restavracijo, kjer smo okusili lokalne specialitete ter se ob pravi bosanski kahvi sprostili in uživali v prijetnem vzdušju. Vsak grižljaj in vsak požirek sta bila del izkušnje, ki nam je mesto še bolj približala. Po kosilu smo se sprehodili po starih ulicah in uživali v mestnem utripu.
Naš dan je šel počasi h koncu, noč pa se je tiho spuščala nad mesto. V mislih mi je kot šepet iz preteklosti odzvanjal verz pesmi skupine Zabranjeno pušenje »Kada noć pokrije olimpijski grad«, ki spada še v tiste druge čase. Spomini iz daljnega leta 1987, ko sem prvič obiskala to mesto, so oživeli – takrat smo to in podobno glasbo slišali skoraj iz vsakega lokala, domačini pa so nas sprejeli z odprtimi rokami in toplino. Danes, po 38 letih, ni nič drugače. Ob pogledu na olimpijsko mesto občutim isto gostoljubje in pristno prijaznost. Kljub dežju, megli in hladnejšemu vremenu je bilo Sarajevo toplo, prijazno in nepozabno – resnično olimpijsko mesto, ki se vtisne v srce vsakega obiskovalca.
Scaniina evropska turneja The Electric Journey je pokazala, da elektrifikacija težkega prometa ni več stvar prihodnosti, temveč realnost, ki že prihaja na ceste.
7 električnih vozil za preizkus
»The Electric Journey – An Optimisation Road Show«
7električnih vozil za preizkus
40 kWprenosna DC-polnilnica Kempower
11 lnovi dizelski motor Scania
Testpogovor o izposoji električne Scanie za DeMS
V začetku novembra se je v AMZS-jevem Centru varne vožnje na Vranskem odvila zanimiva predstavitev električnih tovornjakov, ki jo je organiziralo podjetje Scania kot del svoje evropske turneje »The Electric Journey – An Optimisation Road Show«. Kot zastopnik društva DeMS (Društvo e-Mobilnost Slovenija) sem imel priložnost sodelovati na dogodku in spoznati najnovejše Scaniine tehnologije električnega transporta.
Električni tovornjaki Scania – korak proti trajnostni prihodnosti
Električno smetarsko vozilo
Scania je na dogodku predstavila širok spekter svojih električnih vozil, vključno z električnim smetarskim vozilom, triosnim prekucnikom in kotalnim prekucnikom, ki ponujajo rešitve za različne sektorje – od mestnih komunalnih služb do gradbeništva in težkega transporta. Udeleženci smo imeli možnost preizkusiti kar sedem električnih vozil, kar je omogočilo neposredno izkušnjo z najnovejšo generacijo Scaniinih pogonov.
Električnosmetarsko vozilo
Električnitriosni prekucnik
Električnikotalni prekucnik
Napredna dizelska tehnologija in Scania XT
Električni vlačilec za dolge razdalje
Poleg električnih modelov je Scania predstavila tudi svoja napredna dizelska vozila z novim 11-litrskim motorjem, znanim po učinkovitosti in zmogljivosti. Prav tako so bila na voljo vozila serije Scania XT, zasnovana za zahtevne delovne pogoje in robustnost, ki jo potrebujejo najzahtevnejši uporabniki.
Pogovor z e-Mobility Managerjem Scanie
Električni tovornjak, primeren za lokalne dostave
Med dogodkom sem imel priložnost za zanimiv in vsebinsko bogat pogovor z Urošem Debelakom, e-Mobility Managerjem podjetja Scania. Pogovarjala sva se o možnostih sodelovanja med Scanio in društvom DeMS, predvsem pa o izposoji električne Scanie, s katero bi v društvu izvedli praktični test in pridobili neposredne izkušnje o uporabi tovrstnih vozil v realnih pogojih. Namen testa bi bil predstaviti prednosti in izzive elektrifikacije tovornega prometa širši javnosti ter prispevati k ozaveščanju o trajnostni mobilnosti v Sloveniji.
Naslednji korakIzposoja električne Scanie in praktični test v društvu DeMS
Poleg predstavitve električnih vozil je Scania ponudila tudi inovativno rešitev prenosne polnilnice za električna vozila. Predstavili so 40-kilovatno DC-polnilnico znamke Kempower, ki je zasnovana za enostavno prenosno polnjenje težkih vozil. Ta rešitev je posebej zanimiva za uporabo pri terenskem delu in na lokacijah, kjer ni možnosti dostopa do stalnih polnilnic. Takšna polnilnica odpira nove možnosti za hitrejše širjenje uporabe električnih vozil v industriji in logistiki, kjer je čas polnjenja ključnega pomena.
Priložnost za strokovni razvoj in povezovanje
Električni triosni prekucnik
Dogodek je bil odlična priložnost za strokovnjake s področja transporta in e-mobilnosti, da se seznanijo z najnovejšimi trendi elektrifikacije in optimizacije logistike. Obenem je omogočil dragocene pogovore in nova povezovanja med strokovnjaki, podjetji in organizacijami, ki si prizadevajo za prehod v bolj trajnostno prihodnost.
Sklep
Scaniina evropska turneja The Electric Journey je pokazala, da elektrifikacija težkega prometa ni več stvar prihodnosti, temveč realnost, ki že prihaja na ceste. Kot predstavnik društva DeMS sem vesel, da sem bil del tega dogodka in da se že odpirajo možnosti za konkretno sodelovanje ter testiranje električne Scanie v slovenskem okolju. Takšne pobude so ključne za spodbujanje prehoda v čistejši, učinkovitejši in trajnostnejši transport.
DeMS na poti · Slovaška in Madžarska · oktober 2025
Nove Zamky 6.0, potovanje na Slovaško
Potovanje na Slovaško, k našim prijateljem in članom društva DeMS, je postalo že tradicionalno. Letos smo se tja odpravili že šestič.
~1600 km skupaj
9 članov
Piešťany · Čachtice · Budimpešta · Esztergom
~530 kmdo cilja s Teslo Model Y RWD (LFP)
1postanek za polnjenje tja (Maribor), 21 % ob prihodu
9 minpolnjenja na poti domov, doma s 15 %
600+ kmdnevnih voženj z energijo iz apartmaja
Prvi zapis
Potovanje na Slovaško, k našim prijateljem in članom društva DeMS, je postalo že tradicionalno. Letos smo se tja odpravili že šestič. Že med potjo smo si delili lokacijo, da smo bili med seboj vedno povezani. V vozilih smo se poskušali združiti, da bi potovali z manj avtomobili – predvsem zaradi lažjega polnjenja pri naših gostiteljih Martinu in Klavdiji.
Ob prihodu nas je pričakal odličen jelenov golaž, ki je lepo ogrel vzdušje po dolgi poti. Prvi dan smo prispeli z dvema avtomobiloma, med njimi tudi Kia EV3, ki bi pot lahko opravila celo brez polnjenja.
Naslednji dan smo si ogledali nekaj znamenitosti Slovaške. Obiskali smo terme Piešťany in zanimiv muzej, ena ekipa pa se je odpravila še proti gradu, ki je bil žal že zaprt. Ob povratku v Patince sta se nam ob prijetnem večernem druženju pridružila še dva člana našega društva.
Tretji dan smo se podali v Budimpešto. Naš načrt poti je pripravil kar »Muskov Grok«. Avtomobile smo parkirali v veliki garaži v središču mesta, nato pa se peš odpravili raziskovat znamenitosti. Sprehodili smo se mimo parlamenta, čez most do gradu ter si ogledali mestne ulice in trge. Ker nas je že pošteno zagrabila lakota, smo poiskali tipično madžarsko restavracijo in uživali v domačih specialitetah.
Na poti nazaj smo se ustavili še v Esztergomu, kjer smo obiskali največjo cerkev na Madžarskem in zanimiv rimski tunel, v katerem je ravno potekal vinski sejem. Po znamenitem mostu čez Donavo smo se nato vrnili proti Patincam.
Kia EV3 nas je zapustila že v Budimpešti, tako da sta na koncu ostali le še dve Tesli RWD. Zanimivo je omeniti, da je ena Tesla pot domov opravila po avtocesti, druga pa po regionalnih cestah čez Madžarsko. Kljub temu da smo se mi na poti ustavili na kavo, smo jih na koncu ujeli na Trojanah – bili so pred nami le za eno kosilo!
Še malo bolj tehnični del.
Na pot proti Slovaški sem se odpravil s Teslo Model Y RWD, ki ima manjšo LFP-baterijo. Razdalja do cilja je znašala približno 530 km, v vozilu pa smo bili štirje potniki.
Prvi in edini postanek smo opravili na superchargerju v Mariboru, kjer smo si privoščili kavo. Med klepetom in kratkim počitkom se je vozilo že povsem napolnilo, zato sem ga moral odklopiti, še preden sem uspel popiti kavo – vzel sem jo kar s seboj. Ob prihodu na Slovaško je baterija kazala še 21 % preostale energije.
Tudi pot nazaj je potekala brez zapletov. En krajši postanek za 9 minut polnjenja v Slovenski Bistrici je zadostoval, da smo zlahka prispeli domov s 15 % preostale energije. Seveda smo se ustavili še dvakrat, enkrat za kavo in drugič za kosilo, kar bi storili tudi z običajnim avtomobilom.
Tja
Razdalja~530 km
Potniki4
PolnjenjeMaribor (supercharger)
Ob prihodu21 %
Nazaj
Polnjenje9 min, Slovenska Bistrica
Drugi postankikava, kosilo
Doma15 %
Tesla Model Y RWD z LFP-baterijo.
Če pogledam celotno potovanje, menim, da je bilo potovanje z električnim vozilom celo bolj udobno kot z vozilom z motorjem na notranje izgorevanje. Skupno smo prevozili okoli 1600 km, in če bi vozili klasičen avtomobil, bi morali gorivo točiti vsaj trikrat.
Poleg tega smo vse dnevne vožnje po Slovaškem in Madžarskem (več kot 600 km) opravili z energijo, ki smo jo čez noč napolnili v apartmaju.
Zame je nauk tega potovanja jasen: potovanje z električnim vozilom je lahko enostavnejše, cenejše in nič manj praktično kot z vozilom na fosilna goriva.
MB
Marjan Božič
Zapisal
Drugi zapis
Člani društva DeMS smo se letos zopet odzvali prijaznemu vabilu naših slovaških članov Klavdije in Martina in se odpravili k njima na obisk v Patince. Udeležba je bila letos malo skromnejša, samo devet članov, saj so se nekateri, ki se običajno pridružijo, ravno vrnili s svoje dogodivščine – popotovanja do Nordkappa in nazaj.
Večina nas je na Slovaško prispela že v četrtek. Namestili smo se po hotelskih sobah, se pozdravili in poklepetali ob okusni večerji, ki sta nam jo pripravila gostitelja.
Sama vožnja je bolj zanimiva v družbi, zato sem se na poti tja kot sopotnica pridružila v Kii EV3. Potovanje je hitro minilo v prijetnem klepetu. Avto smo polnili na Petrolovi polnilnici v Murski Soboti, ne toliko zaradi potrebe, ampak bolj zaradi pavze za kavico in WC.
Naslednje jutro smo se v družbi gostiteljev odpravili na izlet. Načrtovan je bil ogled elektrarne, vendar je zaradi poroke, ki se je odvijala tam, odpadel. Izbrali smo alternativno elektrarno, vendar nam je navigacija malce ponagajala in smo se zato rajši odpravili v slikovito zdraviliško mesto Piešťany ob reki Vah, ki je eno najbolj znanih in priljubljenih zdravilišč v Srednji Evropi, poznano predvsem po žveplovih termalnih vrelcih in zdravilnem blatu, ki ga uporabljajo za zdravljenje revmatičnih in gibalnih obolenj. Sprehodili smo se po parkih in si pod vodstvom ogledali zdraviliški muzej.
Po zelo okusnem kosilu v lokalni restavraciji smo se odpravili do Čachtičkega gradu, razvaline iz 13. stoletja s čudovitim razgledom na vas Čachtice ter okoliško pokrajino Mali Karpati.
Grad je najbolj znan kot dom »krvave grofice«, ki, kot pravi legenda, naj bi tam mučila in ubijala mlada dekleta, da bi se kopala v njihovi krvi, da bi ohranila mladost. Do gradu na vzpetini vodi strma cesta, ki se zadnjih nekaj kilometrov spremeni v pešpot. Nihče od nas treh ni razumel znaka, ki je na to opozarjal, zato smo se po ozki kozji stezici z EV3 prebili čisto do vrha. Seveda smo se spraševali, kje so vsi drugi in kako je mogoče, da smo jih tako prehiteli. Jasno nam je postalo šele, ko sta Klavdija in Martin do gradu prisopihala peš.
Po ogledu gradu smo se sprehodili po vasici Čachtice in seveda raziskali tudi njihovo »kulinarično ponudbo«.
Večer se je zaključil v hotelu na večerji, kjer sta se nam pridružila še dva člana. Pred hotelom so bila zdaj parkirana tri vozila, dva Teslina modela Y ter Kia EV3, tako da s prostorom in polnjenjem ni bilo nobenih težav. Po večerji smo klepetali in si krajšali čas z zabavno, spretnostno igro s kovanci na starinskem avtomatu.
Naslednje jutro nas je pot vodila v madžarsko prestolnico, kjer smo si ogledali glavne znamenitosti. S pomočjo nasvetov umetne inteligence smo našli pristno domačo madžarsko kuhinjo, ki je vsem zelo teknila. Na poti domov smo se nenačrtovano ustavili še v prikupnem mestu Esztergom, kjer se je ravno odvijal vinski festival. Prisluhnili smo živi glasbi ter si obljubili, da se naslednje leto vrnemo in si mesto z njegovimi znamenitostmi ogledamo tudi podnevi.
V nedeljo smo se polni novih vtisov poslovili od gostiteljev in novih prijateljev ter se vsak po svoji poti odpravili v domovino.
Štirinajst članov DeMS, devet električnih vozil in 8.000 km do Severnega rta in nazaj. Z najsevernejšim Teslinim lightshowom na svetu in severnim sijem za nameček.
Slovenija → Nordkapp
8 Tesel + Hyundai Kona
severni sij
8.000km na elektriko
14članov DeMS
9električnih vozil
1najsevernejši lightshow na svetu
BM
ZapisalBoštjan Marolt
Prolog
Srečanje v alpski dolini
V alpski dolini sredi celinske Evrope se srečata jelen in los:
LosUh, ta vročina in gneča, res ne zdržim več!
JelenPa saj ni tako hudo, čeprav se res vse bolj kuha. Kam pa bi šel?
LosTja na daljni sever, tam bo hladneje ter lepa in čista prostranstva.
JelenPa je daleč do tja?
LosKakšnih 4000 km bo do Severnega rta, ampak ti ne boš zmogel.
JelenZakaj ne bi zmogel? Brez postanka sicer res ne bo šlo, ampak saj moram vmes kaj pozobati in odtočiti, kaj tebi tega ni treba?
LosAh, jaz to zdržim, poglej moje lopatasto rogovje, to mi daje prvinsko moč.
JelenDaj nehaj se hvaliti in široko ustiti, prepričan sem, da pridem tudi jaz. Morda celo hitreje od tebe, saj lahko tečem mnogo hitreje in lažje.
LosHahaha, ti nikoli ne prideš na Severni rt, to zmorem le jaz, ti boš prej zmrznil in za vsakim vogalom upehan dotakal. Z mojo tolščo tega ni treba, le trikrat na celi poti se ustavim, mehur imam pa večji od tebe. Hahaha.
JelenSi upaš staviti, da bom jaz bolj spočit prispel in morda te celo prehitim?
LosSi pa res neverjeten, da mene izzivaš. Prav, pa tekmujva in zmagovalec pobere častni naziv: Severni …
Pot v enem pogledu
Od Žirovnice do Severnega rta
Žirovnicazbor ob 5. uri, štrudelj
Münchenprvi postanki
BerlinTesla Gigafactory
Rostocktrajekt Huckleberry Finn
Söderhamnkamping hišice
Luleåkonec Botnijskega zaliva
Arktični krogŠvedska → Finska
Repvåghotel brez posadke
Honningsvågzadnje krmišče
Severni rtnajsevernejši lightshow
RovaniemiBožičkova vas
Domovprek Baltika, Poljske, Češke in Avstrije
Povlecite vodoravno za celotno pot · črtkano: trajekt čez Baltsko morje
Ponedeljek, 15. 9.
Mladi jelenčki na poti proti severu
Mladi jelenčki s pogonom na elektrončke jo torej mahnemo proti severu. Iz različnih koncev Slovenije se zberemo na krmišču (superchargerju) v Žirovnici, kjer nas Nani preseneti z domačim štrudljem.
Ekipe DeMS, zbrane na superchargerju v Žirovnici
Ob petih zjutraj na zaspani ponedeljek jo mahnemo na pot skozi karavanški predor in po turski avtocesti do bavarskega morja, kjer ima večina prvi postanek. Tisti malo bolj odporni na bolečine v mehurju pa celo tja do Münchna. Kaj češ, nekateri smo malo starejši in se ustavimo vsaki dve uri, spet drugi pa kakor vedo, da je za njih bolje. Po nemških avtocestah pogosto leti prek 200 km/h in razdalja hitro kopni.
Dolga ponedeljkova pot do Rostocka
Ponedeljek je dolg in zaradi visoke hitrosti naporen. Prek 1000 teh losovih km zmoremo z nekaj postanki, tudi z berlinskim pri Tesla Gigafactory. Postanki lahko trajajo le 5 minut, včasih pa tudi 20 minut, kar je komaj dovolj za obisk kratke potrebe.
Popolnoma v skladu z lokalno zakonodajo
Postanek pri Tesla Gigafactory Berlin
Postanek pri obratu hitre prehrane
Zvečer se slovenski jelenčki uspemo zbrati in prešteti na zadnjem nemškem krmišču v Rostocku, pred trajektnim pristaniščem za Švedsko.
Poleg sedmih različnih modelov Tesel iz Žirovnice je tu še osma, ki nam je že dan prej pobegnila do Berlina, ter deveti jelenček v obliki Hyundaia Kone. Ta je na pot krenil že sredi noči, predvsem zaradi strahu pred nevšečnostmi na polnilnih mestih drugih ponudnikov. Žal še nima vgrajene Tesline navigacijske infrastrukture, ki poskrbi za brezskrbna potepanja na dolgih poteh.
Vseh 14 članov DeMS se torej v večernih urah vkrca na Huckleberryja Finna in v malih kabinah na tem ogromnem trajektu prespimo plovbo prek Baltskega morja.
Torek, 16. 9.
Prečkanje Baltskega morja
Mrzlo in vlažno jutro na trajektu nas kar napodi v kabine naših vozil. Razlike pri izkrcavanju tega velikana so tako velike, da prvo vozilo iz črede naredi že 100 km, preden zadnji po uri in pol komaj začutimo trdna tla pod kolesi.
Nič ne de, urno se odpravimo skozi švedske vasice in mesteca. Vsak s svojim tempom in po svoji poti, kakor komu navigacijski sistem predlaga. Nekateri se vozijo najprej bolj zahodno čez vasice in drevorede proti severu te skandinavske velikanke, spet drugi po hitrejših cestah proti vzhodu v smeri Stockholma. Le redko se dva jelenčka najdeta na istem krmišču.
Proti večeru se druščina zbere pred nočnim postankom v kamping resortu Söderhamn. Naša prisotnost vzbuja poglede zaradi številnih slovenskih tablic, hkrati pa tudi kakšen nejevoljen pogled zaradi zasedenosti polnilnih mest. Noč preživimo v ličnih kamping hišicah. Malce preglasni in izstopajoči očitno prestrašimo tudi roje obljubljenih komarjev.
Švedske hiške in seveda tudi nekaj komarjev
Na Švedskem obstajajo tudi vozila ICE AGE
Sreda, 17. 9.
Potovanje skozi Švedsko
Pretežno ravninska pokrajina nas razveseljuje z lepimi pogledi in tipično švedsko arhitekturo lesenih hišk. Kakor kateri posadki nanese ali se ji zalušta, naredi kakšen postanek v prekrasnem zalivu ali pa si privošči kakšno hitro hrano med postankom na polnilnici.
Kljub temu da ni več avtocest, so ceste lepe, vsakih nekaj kilometrov z dodatnim pasom za prehitevanje počasnejših fosilnih vozil. Številni radarji umirijo promet, ki pa se presenetljivo hitro odvija brez zastojev. Postanki zaradi nižjih hitrosti postajajo čedalje redkejši, včasih na tri do štiri ure. Zaradi mehurja je včasih treba še kje vmes ustaviti.
Do večera tako večinoma vsi vozimo po podobni trasi do konca zaliva Baltskega morja, kjer v kraju Luleå prenočujemo v še lepših kamping hiškah. Večerno druženje znova od nekod naplavi domačo »švedsko« grenčico in obilen lonec testenin za celotno druščino. Malce nagajivosti prelijemo še v raziskovanje električnih stebričkov za fosilna vozila, ki jih je treba v teh krajih zjutraj dogrevati. Nam z električnimi vozili tudi ta skrb odpade.
Nizko sonce
Četrtek, 18. 9.
Prestop v arktični krog
Po dobrih dveh tretjinah Švedske zapustimo obalni pas in kmalu dosežemo arktični krog. Tu prestopimo finsko mejo. Spremeni se tudi pokrajina: sama hosta in močvirja. Ceste so večinoma ravne in lepo vzdrževane, a omejene na 80–90 km/h. Pokrajina je enolična, malce zaspana, polnilni parki pa imajo tu zgolj 4–6 ročk, zato si ne želimo čredne vožnje.
Skupinska
Vsi zbrani na arktičnem krogu
Dvojica nam odtava proti severu, nevarno proti ruski meji, in številne kilometre premaguje po makadamskih poteh. Preostali jo švignemo hitro prek meje na Norveško, kjer nam sledi naš redni spremljevalec dež. V temnih večernih urah pripeketamo v Repvåg, kjer nas čaka razmajan hotel brez posadke. Nekako se razporedimo po dva in dva, eno od sob pa spremenimo v žurerski apartma.
Norveška cesta
Petek, 19. 9.
Prihod na Severni rt
Petek je dan za čudovit začetek. Muhasto severno vreme nam kdaj pa kdaj pošlje tudi sončne žarke, ko se odpravimo proti zadnjemu najsevernejšemu otočku naše celine. Do otočka nas vodi pot prek v skalo vklesanih tunelov in številnih lepih zalivov Severnega morja.
Sem pa tja ob cesti zagledamo severne jelenčke, ki nam včasih celo skočijo pred avtomobile. Na celi poti ne opazimo niti enega samcatega losa, kot bi se poskrili ali izumrli. V enem od tunelov se spustimo celo več kot 200 m pod morsko gladino in na drugi strani prispemo na otok z naseljem Honningsvåg.
Nočni pogled iz sobe
Tik pred ciljem
Tu je naše zadnje krmišče, nato pa se v strnjeni koloni s slovenskimi zastavicami odpravimo na Severni rt. Naša delegacija električnih jelenčkov popestri vetrovno panoramo za številne obiskovalce. Ogledamo si muzej, ki govori o življenju in odpravah na ta odmaknjeni konec sveta. Naredimo nekaj fotografij, ko nas ujame kakšen sončni žarek, in tako dočakamo večer na Nordkappu.
Naš prihod na to severno točko na bližnjem parkirišču počastimo s Teslinimi svetlobnimi efekti ali lightshowom, ki bi ga lahko vpisali v knjigo rekordov.
★
Najsevernejši Teslin lightshow na svetuDoslej najsevernejši lightshow na planetu, na kraju, kamor je mogoč dostop s civilnim vozilom.
Poleg avtodomarjev in nas, ki dogodek doživimo v idilični panorami, ga posnamemo še za preostalo vedoželjno domačo publiko.
Lightshow nad zalivom
Na poti proti prenočišču doživimo še avroro oziroma severni sij. Čudovite sence svetlobe na nočnem nebu nas ujamejo na temni nočni cesti, kjer presenečeni obstanemo in uživamo v opazovanju tega redkega pojava.
Še lepše igre svetlobe nato doživljamo v hotelu, ko pojav večkrat v noči lahko opazujemo s svojih postelj ali terase, saj se nočno nebo ustrezno razjasni. Noč si krajšamo z zabavo v našem toplem kotičku ob prigrizkih, kjer nas kratkočasi vicmajster, grejemo pa se z domačo neobdavčeno ter finsko »kačjo slino«.
Severni sij
Sobota, 20. 9.
Zadnji dnevi na severu
Sobota nam postreže še z lepšim vremenom, zato jo mahnemo nekoliko južneje in obiščemo še najsevernejše urbano mesto. Vožnja po obali zalivov in fjordov je pravo doživetje. Popestrijo jo v skalo izklesani tuneli in viseči mostovi, vse skupaj pa je en sam čudovit razgled in prava paša za oči.
Na poti pogosto vidiš jelenčke v manjših skupinicah. Priskakljajo na cesto in ohromijo promet, kot nekakšni policisti, slednjih namreč ni videti.
Po severnih poteh
Naftna ploščad pred vhodom v najsevernejše mesto
Večer pred odhodom pripravimo še dva lightshowa, tudi na slovensko himno, in enega prav na Severnem rtu.
Naslednje jutro se poslovimo od našega vikinga Jurija, ki nadaljuje tritedensko vijuganje po norveških fjordih. Čreda se nato razkropi že pred vstopom v finska močvirja. Sem pa tja se posadke srečajo na kakšnem polnilnem mestu. Poslednji jezdeci se najdemo še v Rovaniemiju, kjer v čisto pravi Božičkovi vasi izropamo trgovine.
Večina razkropljene črede se naslednji dan vrača prek Finske, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Češke in Avstrije proti domu. Nekateri hitijo pripovedovat domačim o svojih doživetjih, drugi si na poti privoščimo še kakšno pravo finsko savno ali si ogledamo zanimiva mesta in se prijetno zabavamo v dobri družbi.
Sklepna misel
Vsi jelenčki se varno in srečno vrnemo domov. Mala malica je teh 8.000 km na štrom, tako gladko in lahkotno jih je premagovati.
Brez odvečne tolšče smo si prislužili naziv Severni jelen.Le kaj sploh še ostane losom?
Ekipa
Naj vas navdihne timsko delo štirinajstih članov DeMS, ki so sanje spremenili v resničnost:
DeMS-ov test · Žirovnica – Severni rt · september 2025
DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD
Kako pripraviti test, ki ne bo le kratek vtis na nekaj sto kilometrih, temveč prava celovita izkušnja, ki razkrije resnične zmogljivosti vozila? Naš cilj je bil zasnovati test, ki zajema vse – od toplih cest v Sloveniji do mraza in vožnje po najsevernejši cesti na svetu.
Tesla Model Y Long Range RWD
Žirovnica → Nordkapp
dva voznika
3646 kmod Žirovnice do Severnega rta
165,8 Wh/kmpovprečna poraba do Severnega rta
534 kmbrez polnjenja, še 12 % baterije
205 km/hnajvišja izmerjena hitrost
IZ
Zapisal · vtisi sovoznika: Matjaž PotrčIgnac Završnik
Celovita preizkušnja
Na tako dolgi poti je bilo dovolj časa za preizkus varčne vožnje, hitre vožnje in dolgoročne porabe dveh različnih voznikov, s čimer smo dobili realno povprečje porabe glede na različni slog vožnje.
Nemška jesen
Švedska jesen
Finska jesen
Norveška jesen
Prvi rezultati hitre vožnje: Žirovnica – Berlin
Najnovejši Teslin model se je izkazal kot izredno tih, udoben, varčen in presenetljivo učinkovit sopotnik v vseh razmerah. Brez posebnega napora smo dosegali rekorde tudi na daljših poteh – na primer od Žirovnice do Berlina v zgolj devetih urah in pol. Pri takšnem tempu je bila poraba nekoliko višja od povprečja.
Preizkusili smo tudi najvišjo hitrost modela Tesla Model Y Long Range RWD, ki je znašala 205 km/h, ob tem pa je vozilo ostalo stabilno in zanesljivo tudi pri zelo visokih hitrostih.
Vklop avtopilota je drugačen kot pri starem modelu, kar je mojega sopotnika nekoliko motilo. Tudi sam sem imel najprej problem pri vklopu avtopilota, vendar sem se hitro privadil. Kljub temu sem opazil, da ga zdaj zares lažje in hitreje vklopiš, saj je potrebnega precej manj truda kot pri starejšem modelu.
Največja hitrost vozila
Prva na cilju pri Gigafactory Berlin
Poraba 177 Wh/km
Celotno potovanje v dolžini 970 km smo začeli ob 5.05 in prispeli v Berlin ob 14.32, kar pomeni 9 ur in 27 minut. Povprečna hitrost, upoštevajoč postanke za polnjenje, cestna dela in zastoje, je znašala 103 km/h. Povprečna poraba je bila 177 Wh/km. Kljub temu smo na cilj prispeli 30 minut pred drugo uvrščeno ekipo.
Hitra vožnja: Žirovnica – Berlin
Start · 5.05ŽirovnicaSlovenija
970 kmprevožena razdalja
Cilj · 14.32BerlinGigafactory Berlin
9 h 27 minskupni čas s postanki
103 km/hpovprečna hitrost
177 Wh/kmpovprečna poraba
30 minpred drugo uvrščeno ekipo
Vsa vozila smo opremili z zastavami.
Pred vhodom v tovarno
Koliko zmore brez polnjenja?
Vozilo smo preimenovali v DeMS Nordkapp.
Na Švedskem smo imeli priložnost preveriti, kaj Model Y LR RWD zmore brez vmesnega polnjenja.
Poleg tega zaradi večje baterije zmore tudi moč polnjenja do 250 kW.
Na daljši poti, dolgi več kot 500 km, se je vozilo izkazalo zanesljivo: iz Söderhamna ob 9.10 do Skellefteåja ob 16.52, prevoženih 534 km, z 12 % preostale baterije. Povprečna hitrost je znašala 69 km/h.
Brez polnjenja: Söderhamn – Skellefteå
Start · 9.10SöderhamnŠvedska
534 kmbrez vmesnega polnjenja
Cilj · 16.52SkellefteåŠvedska
Preostala baterija ob prihodu: 12 %
534 kmprevožena razdalja
12 %preostala baterija
69 km/hpovprečna hitrost
118 Wh/kmporaba pri 13 °C
Gneča v mestu
Dela na mostu
Omejitve na lokalnih cestah
Postanek in preverjanje polnilnega mesta
Poraba 118 Wh/km
Na poti smo se ustavili le za kavo in malico ter doživeli nekaj zastojev v mestih – kar je za sever Švedske precej nenavadno. Kljub temu je vozilo doseglo izjemno nizko porabo, le 118 Wh/km pri zunanji temperaturi 13 °C. V praksi to pomeni, da se lahko z Modelom Y vozite ves dan brez postankov za polnjenje.
Prometne razmere in opozorilni znaki na severu Evrope se razlikujejo od tistih, ki smo jih vajeni doma. Ena prvih posebnosti je srečanje s severnimi jeleni, ki si ceste delijo z vozili. Ob prvem srečanju je to presenečenje, pozneje pa postane rutina: upočasniš, počakaš, da žival prečka cesto, in nadaljuješ pot.
Nenavadni so tudi prometni znaki za smučarje na cesti, saj se smučarske poti včasih križajo z vozišči, in opozorila za snežne sani, ki imajo v severnih regijah urejene prehode čez cesto.
Ko cesta postane smučarska proga.
Najbolj severni Teslin Supercharger na svetu
V Honningsvågu stoji Teslin Supercharger, ki velja za najbolj severnega na svetu. Obiskali smo ga in zasedli z osmimi vozili iz Slovenije – prizor, ki je za te kraje precej nenavaden.
Najsevernejša točka evropske celine (polotok v Norveški).
Angleščina
North Cape
[nɔːrθ keɪp]
Pogosto uporabljen izraz v turističnih vodičih.
Norveščina
Nordkapp
[ˈnɔrˌkɑp]
Uradno ime polotoka in občine.
Finščina
Pohjoiskärki
[ˈpohoisˌkærki]
Pogosto v finskih turističnih besedilih.
Norveščina (alternativa)
Nordkappen
[ˈnɔrˌkɑpːən]
Nanaša se na turistično območje ali klif ob rtu.
Norveščina (geografska)
Nordkappfjellet
[ˈnɔrˌkɑpˌfjɛlːɛt]
Nanaša se na goro ali klif tik ob rtu.
19. septembra 2025 smo dosegli svoj končni cilj – Severni rt. Števec je pokazal 3646 km iz Žirovnice, skupaj smo porabili 604,8 kWh, povprečna poraba pa je znašala 165,8 Wh/km. Ob tem smo se pridružili tudi dolgoletni tradiciji – na Severnem rtu je običaj, da se ob uspešnem prihodu nazdravi s kozarcem penine, kar smo seveda tudi mi storili.
3646 kmod Žirovnice
604,8 kWhskupaj porabljene energije
165,8 Wh/kmpovprečna poraba
Pogled iz Severnega rta
★
Nekaj, kar nas bo zapisalo v zgodovinoNajbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu
Obenem smo postali del zgodovine – izvedli smo najbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu. Ne verjamete? Vprašajte umetno inteligenco, na primer @Grok: kdo je prvi izvedel najbolj severni Tesla svetlobno-zvočni spektakel?
Priprave in preverjanje svetlobno-zvočnega spektakla
Vrnitev domov je potekala brez težav, a primerjava porabe kaže, da smo v Nemčiji vozili nekoliko manj varčno, zato je bila pot nazaj nekoliko bolj potratna. Domov se nam je mudilo – po tako dolgi poti je vsak kilometer preveč. Pot smo zaključili na Teslinem Superchargerju v Žirovnici, kjer smo ponovno polnili baterije in se poslovili od te severne pustolovščine. Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.
Končni rezultati
Norveški zaliv
IZ
Ignac Završnik
Zapisal
P. s.
»Pritožbe« nad številom zasedenih polnilnih mest na Finskem. Blaž, saj bo bolje, samo slovenskih turistov z električnimi vozili je precej.
V štirih letih, odkar vozim Model Y, se je kar nekaj stvari spremenilo, razvoj je šel naprej, nekaj pa ostaja enakih oziroma je bil novosti deležen tudi moj »stari« avto (programske nadgradnje, med njimi tudi prilagodljive dolge luči).
Ob predstavitvi novega Modela 3 so odstranili obvolanske ročice, pri novem Modelu Y so levo vrnili, ampak je okrnjena glede na staro, samo navzdol in navzgor jo je možno malo premakniti, za vklop smernikov. Da so jo vrnili, je zelo dobrodošlo. Desne za prestavljanje nisem pogrešal, še posebej, ker je avto sam ob začetku vožnje po kratkem pritisku zavornega pedala preklopil večinoma v pravo smer vožnje.
Navodila za aktivacijo smeri
Mi pa ni všeč, da se pri novem Modelu Y za razliko od novega Modela 3 gumb za vklop tempomata ali avtopilota vede drugače. V meniju lahko izberemo, ali bomo s pritiskom desnega vrtljivega gumba vklopili tempomat ali avtopilot. Ni možnosti, da bi z enim klikom vklopili nekaj, z dvema nekaj drugega. Med vožnjo je še možno v meniju z avtopilota preklopiti na tempomat, na avtopilot nazaj pa ni možno, če ni avto parkiran. Potrebe po preklapljanju niti ne bi imel, če bi se avtopilot vedel kot pri starejših vozilih – tam po izklopu z vrtenjem volana npr. ob menjavi pasu na avtocesti ostane tempomat aktiven, tu pa se oboje izklopi, kar pomeni, da je treba ob vsakem takem manevru z občutkom pritisniti pedal za plin.
Avtopilot je sicer tudi na severu na navadnih cestah deloval dobro, celo po cestah brez črte na sredini se je lepo držal desne polovice. Le včasih je morda preveč sunkovito malenkostno vrtel volan v eno in drugo smer, namesto da bi ga držal pri miru. Zanimivo, da takega vedenja iz svojega avta nisem vajen, je pa res, da nisem mogel primerjave delati na istih cestah.
Takšne ceste ne predstavljajo težav.
Zanimivo je tudi, da na severu Švedske znakov za omejitev hitrost 110 km/h ni prepoznaval. Včasih je za trenutek na zaslonu pokazal znak, nato je ta izginil. Pri drugih težav ni bilo, samo pri vseh za 110. Ugibam, da sta morda enki preveč skupaj, da bi ju pravilno prebral. Po drugi strani pa že na jugu Švedske teh težav ni bilo več. Pa nisem opazil, da bi bili znaki tam kaj drugačni.
Omejitve
In še to glede avtopilota oziroma tempomata … želel bi si, da bi pri Tesli ohranili delovanje, da ko se na zaslonu dotakneš znaka za omejitev, nastavi to omejitev na tempomatu, ne pa da se z dotikom izklaplja in vklaplja opozorilo za prekoračitev hitrosti, za nastavitev hitrosti pa moraš s prstom tiščati prikazani prometni znak par sekund. Izklop opozorila narediš verjetno samo enkrat med vožnjo, hitro nastavljanje hitrosti pa pride prav večkrat.
TMY Long Range
Drugače je novi model za vožnjo udobnejši (mehkejše vzmetenje), k udobju v vročini ogromno pripomore prezračevanje sedežev, zabavna popestritev pa je lahko tudi ambientalna osvetlitev, ki utripa po glasbi in v barvi sličice predvajane skladbe. Seveda je možno vse skupaj tudi izklopiti za zbrano vožnjo brez motenj.
DeMS na dogodku · Kongresni trg, Ljubljana · september 2025
Future Zero 2025
Na prelepo septembrsko soboto v času Evropskega tedna trajnostne mobilnosti je v Ljubljani na Kongresnem trgu potekal tradicionalni dogodek Future Zero.
1predstavnik DeMS letos – naslednje leto nas bo več?
Na prelepo septembrsko soboto v času Evropskega tedna trajnostne mobilnosti je v Ljubljani na Kongresnem trgu potekal tradicionalni dogodek Future Zero. Sam ga obiskujem že od leta 2017 in se mi zdi izjemna priložnost za spoznavanje novih ljudi in druženje ob električnih vozilih.
Letos je bilo dogajanje na večjem prostoru, ne samo na trgu, ampak tudi na Slovenski cesti, kjer je bil glavni oder in poligon za najmlajše. Na dogodku so se predstavila različna podjetja, kot so: LPP, Borzen, Kemijski inštitut, Gl, ekolo, mestno redarstvo, Decathlon. Seveda so tudi avtohiše predstavile svoja električna vozila. Tradicionalno sta bila z nami Renault in Hyundai. Letos so se pridružili še BMW in MG ter tovornjak MAN.
LPP
Borzen
Kemijski inštitut
Gl
ekolo
mestno redarstvo
Decathlon
Renault
Hyundai
BMW
MG
MAN
Renault
MG
Hyundai
BMW
Kot se spodobi za glavno mesto, je bila tudi letos Ljubljana polna turistov. Mimoidoči so se ustavljali ob vozilih in tudi spraševali po različnih informacijah. Na glavnem odru so se predstavljali sodelujoči in tudi igre s poganjalčki za najmlajše ni manjkalo. Sem ter tja je dogodek obiskal kak član društva DeMS, ampak tokrat sem žal prvič društvo predstavljal sam. Upam, da bo naslednje leto bolje in se dogodka udeleži več članov, kajti še vedno mislim, da je Future Zero odličen za druženje članov na najlepši lokaciji v Sloveniji, v prelepi Ljubljani.
Lars in Alan, ekipa Cyberlocos, s Cybertruckom potujeta po svetu: 60 držav in 100.000 km. Slovenija je bila njuna 32. država, DeMS pa jima je pomagal pri predstavitvi v Ljubljani.
V poznih večernih urah 1. septembra 2025 je na naš društveni e-poštni naslov prispelo sporočilo z naslovom »Cyberlocos coming to Ljubljana«. Na prvi pogled je delovalo kot še eno izmed številnih neželenih sporočil, a vsebina je razkrila nekaj povsem drugega. Svojo pot sta začela v ZDA, nadaljevala čez Južno Ameriko (Peru, Bolivija, Čile, Argentina, Urugvaj, Brazilija), zdaj pa ju pot vodi po Evropi. Po priporočilu iz Latvije sta naletela na naš naslov in nas prosila za pomoč pri promociji poti v Sloveniji. Prošnja se je hitro razširila po skupnosti in odločili smo se, da jima pomagamo.
Predstavitev pred hotelom Grand Plaza
Najboljša rešitev je bila predstavitev ekipe Cyberlocos z njihovim Cybertruckom pred hotelom Grand Plaza v Ljubljani. Dogodek smo organizirali s pomočjo našega člana, sponzorsko podporo pa je prevzel tudi hotel. Poleg tega smo povabili novinarje, kar je obrodilo sadove: na portalu Siol.net je o dogodku poročal Gregor Pavšič.
Čeprav so mediji pogosto skeptični do elektromobilnosti, je prav vzdrževanje stikov z njimi ključnega pomena.
Na dolgi poti z električnim vozilom
Tudi leta 2025 se še zmeraj zastavlja vprašanje, ali lahko z električnim vozilom potujemo na dolge relacije. Lars in Alan Cyberlocos sta si zastavila cilj prepotovati 60 držav in narediti 100.000 km. Ampak ne z najbolj aerodinamičnim ali res zelo energetsko učinkovitim vozilom z res ogromno baterijo. Odločila sta se za Tesla Cybertruck, neprebojni poltovornjak, vozilo, dolgo skoraj 6 metrov. Še ena prepreka je, da je iz Združenih držav Amerike, kar pomeni, da je priključek za polnjenje čisto drugačen, zato potrebujeta pretvornike. Na Teslinih polnilnicah lahko polnita samo na različici 2 (V2), tako da to predstavlja dodatno oviro.
Tesla Cybertruck
Najbolj znan poltovornjak na svetu je seveda Teslin Cybertruck s svojo nenavadno obliko. Je poltovornjak s kesonom, ampak s čisto drugačno obliko, kot smo je vajeni. Tudi vsa zunanjost je narejena iz nerjavečega jekla in služi kot struktura vozila. Prvič je Tesla naredila 800-voltni sistem, kar pripomore k zelo hitremu polnjenju. Na Slovaškem je Cybertruck ob odprtju najhitrejše polnilnice, kjer je bil prisoten tudi DeMS, dosegel moč polnjenja 404 kW.
Cybertruck vsebuje veliko inovacij, ki so jih pri Tesli uporabili prvič. Npr. zadnje krmiljenje koles ter steer-by-wire, kar pomeni krmiljenje brez volanskega droga, ampak neposredno z žicami, povezanimi s servomotorčkom (v resnici sta kar dva, če en odpove). Podpira tudi V2L, kar pomeni vtičnice, iz katerih lahko vzameš energijo iz vozila in napajaš vozilo, skiro, sesalec, hladilnik itd. Notranjost vozila je značilna za Teslo, torej je minimalistična. Vse, kar potrebuješ, je vedno na enem mestu, in to na zaslonu. Kot je znano, ima Tesla programsko najbolj dovršen sistem v celotni avtomobilski industriji.
123 kWhbruto kapaciteta baterije
600 KMdva motorja skupaj
4,3 s0–100 km/h s tremi tonami mase
~300 kmrealen doseg po podatkih Cyberlocos
Vozilo ima 123 kWh bruto kapacitete baterije ter dva motorja, skupno 600 konjskih moči. Do 100 km/h s tremi tonami mase pospeši v zgolj 4,3 sekunde. Realen doseg vozila je po podatkih od Cyberlocos dobrih 300 km. Na kratko, neprebojni poltovornjak s športnimi pospeški ter ogromno prostora, kot sta rekla Cyberlocos, gre za popolno vozilo za potovanje okoli sveta.
Na poti do Guinnessovega rekorda
Slovenija zanju predstavlja že 32. državo na njuni poti. Ob prihodu v 34. državo bosta uradno podrla Guinnessov rekord.
To samo potrjuje, da je odgovor na vprašanje »Ali je z električnim vozilom mogoče potovati na dolge razdalje?« odločen »DA«.
Vtisi z dogodka
SOSaša Odlazek
Cybertruck je impresivno vozilo futurističnih oblik. Globok vtis naredi tako z videzom, saj so pri Tesli zanj izbrali eksoskelet iz ultratrdega nerjavečega jekla in je tako na voljo le v svoji značilni srebrni barvi, kot tudi s svojo velikostjo. Skratka, to neprebojno vozilo ne posnema ničesar, kar trenutno vozi po cestah.
Dogodek pred hotelom Grand Plaza je bil odlična priložnost za druženje in klepetanje s članoma tandema Cyberlocos, ki ga sestavljata izredno simpatična in prijazna Alan in Lars, s člani društva DeMS ter z naključnimi mimoidočimi. Vse je družila radovednost in navdušenje nad vozilom, ki ga v Evropi le redko vidimo.
Fanta sta bila pripravljena z nami deliti vse zanimive funkcije, posebnosti in »bonbončke«, ki jih vozilo ponuja, in tako smo lahko prvič izkusili Groka, umetno inteligenco, ki je trenutno integrirana le v ameriške Tesle. Zanimivo je bilo tudi preizkusiti odzivnost volana s tehnologijo steer-by-wire.
Saša najde Groka v vozilu.
Blaž v iskanju novosti.
Da bi se v naši državi v tem kratkem obisku dobro počutila in za spodbudo pri podiranju rekorda, smo jima podarili domače piškote z odtisnjenim Teslinim logotipom, česar sta se zelo razveselila. Povedala sta, da sta zelo sladkosnedna.
Na poti bosta vztrajala še vsaj eno leto in želita si, da bi njun trud in rekord opazil tudi generalni direktor Tesle Elon Musk.
Pri podvigu jima želimo veliko sreče in zanimivih dogodivščin.
Člani DeMS in gostje iz Slovenije in Hrvaške smo s sedmimi Teslami in enim Fordom Explorerjem počastili 169. rojstni dan Nikole Tesle v njegovem rojstnem kraju.
Kot vsako leto smo se člani in naši gostje tudi letos 10. julija odpravili počastit 169. rojstni dan Nikole Tesle. Prihajali smo z različnih koncev Slovenije in Hrvaške.
Na poti: postanek v Senju
Midva sva načrtovala prvi postanek v Senju, kjer bi dopolnila vozilo in spila naslednjo kavico. Ravno sva priklopila vozilo, ko so prispeli naši hrvaški prijatelji. Sledil je kratek klepet, a kava je odpadla, saj naju je poln avto preganjal naprej.
Zakaj prav Smiljan
Rojstni kraj Nikole Tesle ima za nas, uporabnike električnih vozil, poseben pomen. Tesla je namreč izumil trifazni motor, ki danes poganja električna vozila. Če voziš Teslo, je ta pomen še globlji.
Ni čudno, da nas je prišlo kar nekaj: s sedmimi vozili Tesla in enim Fordom Explorerjem.
Predavanja: čigav je Tesla?
Predavanja so bila zanimiva, rdeča nit pa je bila vprašanje, ali je bil Tesla Hrvat ali Srb … Po izčrpnih predavanjih še vedno nismo izvedeli zagotovo, čigav je Tesla.
Ugotovili pa smo, da je Tesla last vsega človeštva, predvsem pa njegovi izumi.
Po okrepčilu v restavraciji ob avtocesti smo se vsak po svoji poti odpravili proti domu. Midva sva se odločila še za en dan ob jadranski obali.
M&L
Marjan in Lucija Božič
Zapisala
Vtisi članov
Blaž Hrovat
Za obletnico rojstnega dneva Nikole Tesle sem dobil priložnost, da obiščem spominski center v Smiljanu na Hrvaškem z električnim Fordom Explorerjem. Pot je potekala brez težav, kajti navigacija v Explorerju omogoča brezskrbno vožnjo na cilj. Če potrebuje vozilo polnilnico, jo sam doda ter za prihod na cilj izračuna, koliko baterije v odstotkih bo ostalo. Explorer je zelo prostorno in udobno vozilo, idealno za družine, pa tudi cena je zelo primerna. Kaj več o vožnji in potovanju s Fordom Explorerjem pa v zapisu v začetku avgusta.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
