Kategorija: Nissan Leaf

  • Primerjava porabe e-vozil pri avtocestnih hitrostih

    Primerjava porabe e-vozil pri avtocestnih hitrostih

    V sredo, 5. junija na prelep in vroč dan smo se zbrali člani DEMSa z namenom, da preizkusimo nova električna vozila in izvedemo primerjavo porabe pri avtocestnih hitrostih, seveda v skladu z omejitvami hitrosti.

    Priprave na srečanje so se začele že precej pred zborom, saj je bilo potrebno na srečanje pripeljati najnovejša vozila, z večjimi baterijami, ki so sposobna brez polnjenja ali minimalnim polnjenjem opraviti pot iz Ljubljane do Izole in nazaj v Ljubljano.

    Na štartu preizkusa je bilo 8 avtomobilov, večina njih, ki so danes dobavljivi na trgu:

    • Jaguar iPace 400 AWD
    • Audi eTron
    • Tesla model S 75D
    • Tesla model 3 LR
    • Hyundai Kona 64
    • Bmw i3 120 42
    • Nissan Leaf 40
    • VW eGolf

    Na žalost na štartu nismo videli nekaterih električnih vozil, ki bi še dodatno popestrili dogodek, tu gre za Teslo X in pa Hyundai Ioniq, Kia Soul in Kia Niro. Ne glede na manjkajoča vozila, je bilo navdušenje ob udeleženih vozilih na štartu zelo obetajoče, predvsem, ker so bila na štartu vozila, ki so jih člani prvič videli v živo, predvsem Tesla 3, Jaguar iPace, Audi eTron in pa tudi Hyundai kona.

    Pred uradnim štartom je bilo potrebno opraviti nekaj formalnosti. Najprej označevanje avtomobilov, da nas na poti kdo ne zamenja za merjenje fosilne porabe.

    Glede na vroč dan, je bilo potrebno že pred štartom razdeliti vodo, da ne bi na poti kdo dehidriral. Redehidracijo je s Teslo 3 pripeljal kar predsednik društva Ignac Završnik in to v sprednjem prtljažniku, ki se vsem na ogled postavi.

    Pred štartom je med popisovanjem števcev potekalo še kratko polnjenje, predvsem avtomobilov z manjšimi baterijami. Za polnjenje so skrbele 4 polnilnice AC 22 kW, Elektra Ljubljana, ki se nahajajo na parkirišču P+R Ljubljana Barje.

    Po uradnem popisu kilometrov na vseh vozilih, se je ob 14h pričel skupinski štart. Pot je potekala po avtocesti do razgledne točke nad Izolo, kjer je bil planiran postanek za preverjanje porabe in slikanje. Vsi avtomobili so morali voziti z najvišjo dovoljeno hitrostjo, vendar je bila žal kot ponavadi gneča na avtocesti v smeri morja kar velika. Do Ravbar komande, je potekal test z relativno nizko hitrostjo, v povprečju okoli 110 km/h, nato se je cesta malo spraznila in omogočila testiranje porabe pri 130 km/h. Nekateri vozniki so imeli kar precej težko delo, saj voziti avto s 400 konji pri 130 km/h je kar nekako dolgočasno in prisiljeno.

    Vsa vozila so srečno prispela na razgledno točko v Izolo, kjer je sledilo preverjanje kilometrov. Vozila so prispela skupaj, razen Nissan Leafa, kateri se je odločil postavljati rekord v nizki porabi in ne upoštevati zgornjih predpisanih hitrosti.

    Po popisu kilometrov in porabe na relaciji Ljubljana – Izola, je sledil povratek v Ljubljano preko centra Izole.

    Iz Izole smo se po avtocesti odpravili nazaj proti Ljubljani. Tokrat ni bilo toliko prometa, tako da so vozila lahko vozila po zgornjih omejitvah. Prvi postanek je bil na Kozini, saj je bilo potrebno dopolniti eGolfa, ki s 36 kwh baterijo ne more priti iz Ljubljane v Izolo in nazaj v Ljubljano.

    Seveda je na Kozini čas za postanek izkoristila tudi Tesla S, čeprav za to ni bilo potrebe, vendar so na postajališču Kozina, v smeri Ljubljane nameščeni TESLA SUPERCHARGER polnilnice, ki so bile očitno preveč vabljive.

    Ob 17:30 je karavana prispelja v Ljubljano na postajališče P+R Ljubljana Barje, 10 minut kasneje pa še Nissan Leaf in njegov voznik Marjan Božič, ki je postavljal rekord nizke porabe pri počasni vožnji po avtocesti, zato rezultati meritev porabe pri avtocestnih hitrostih niso primerljive.

    Sledil je hiter popis števcev kilometrov in zapis porab posameznih vozil.

     Kilometri do IzolePoraba do  Izole

    v kWh/100 km

    Skupni KilometriSkupna poraba

    v kWh/100 km

    Polnjenje na DC v kw v kwh/100 km
    Jaguar i-pace110.425.4220.825.6/
    Audi e-tron110.324.6220.624.9/
    Tesla model 3 LR111.716.0222.016.1/
    Tesla model S 75D113.017.4226.018.4*26*
    Hyundai Kona 64111.115.5222.815.9/
    Bmw I3 42116.715.5228.115.4/
    Nissan Leaf 40111.212.6221.012.1/
    Vw eGolf 36114.014.2228.014.213.7

    Če pogledamo razultate in avtomobile po velikosti razdelimo na manjše, večje in SUV, hitro vidimo tudi vzorec porabe:

    • manjši avtomobili porabijo od 14.2 kwh/100 km do 15.9 kwh/100 km,
    • srednji segment sta predstavljali Tesli s porabo 16.1 kwh/100 km do 18.4 kwh/100 km
    • SUV segment 24.9 kwh/100 km do 25.6 kwh/100 km

    Poraba je seveda povezana s težo avtomobila in aerodinamiko, kjer se lepo vidi uspešnost Teslinega dizajna, SUV vozila pa imajo najvišjo porabo na račun neaerodinamičnosti in seveda izjemno velike teže.

    Na cilju smo se vsi razveselili okrepčila, ki je dobro delo po napornem in vročem dnevu.

    Na cilju so se nam pridužili tudi ostali člani DEMSa, ki pri testu niso sodelovali in si ogledali testna vozila, se z njimi zapeljali in skovali načrte za prihodnost.

    Simon Zgonc

  • Nov mejnik za zgodovino

    Nov mejnik za zgodovino

    Najbolj aktivni člani društva DeMS smo Prekmurje dodobra spoznali že jeseni na ekološkem rallyju e-Via v okviru avstrijsko-slovenskega čezmejnega sodelovanja. Odločitev, da se kmalu spet vrnemo in tudi svoj osrednji letni dogodek, že 6. mednarodno srečanje ljubiteljev električnih vozil, organiziramo prav tu, tako ni bila težka. Ponovno se je z odličnim sodelovanjem izkazal Razvojni center Murska Sobota, ki je srečanje tudi izdatno podprl. 

    Glede na rastoče zanimanje za e-mobilnost vedno številčnejša udeležba na srečanjih ni nobeno presenečenje. Tokrat pa je še posebej izstopalo, da je bilo na shodu moč videti tudi nekaj dražjih ter najnovejših modelov električnih avtomobilov in precejšnjo zasedbo prejšnja leta redko zastopanih ameriških Tesl. Zgodovinski mejnik tega srečanja, ki pa je vreden največ, pa je v tem, da se je zanesenjakom in inovatorjem, zbranim v društvu, kot gonilo razvoja pridružil nabor vseh ključnih deležnikov: občina, regijska razvojna agencija, javni sklad in seveda predstavniki gospodarstva, ki so prepoznali izzive prihodnosti in na pravilen način razumejo trajnostno mobilnost. 

    6. mednarodno srečanje Društva elektro-mobilnost Slovenija, pod delovnim geslom “Skupaj za prihodnost” se je uradno pričelo v soboto, 13. aprila, z do sedaj največjo skupinsko fotografijo članov pred hotelom Livada. 

    Konvoj udeležencev v 60 vozilih je krožno vožnjo po Pomurju pričel z obiskom regijskega promocijskega centra Expano. Župan Mestne občine Murske Sobote, dr. Aleksander Jevšek in predsednik DeMS Ignac Završnik sta svečano odprla Tesla destinacijske polnilnice pred prav tako ravnokar uradno odprtim Expanom. Župan je v kratkem nagovoru odlično strnil vsa prizadevanja mestne občine in regije na področjih turizma, varovanja okolja, trajnostnega razvoja in kakovosti življenja, kjer električno mobilnost vidi kot enega ključnih dejavnikov, opaža veliko zanimanja ter spodbuja napredek, tako da je pogumno napovedal prihodnost: “Danes vas je tu sto petdeset, čez pet let nas bo milijon!” 

    Danes odprte tri destinacijske polnilnice in polnilni mesti Avant2Go pred Expanom so posebej pomembne kot primer dobre prakse, saj so odprte, torej namenjene vsem uporabnikom različnih električnih avtomobilov. Še več. Tesla polnilnice je občina prejela brezplačno! 

    Nato pa so se voznice in vozniki električnih vozil besede o prekmurskem gostoljubju in prizadevanjih za nadaljnji razvoj turizma preizkusili v praksi. Od kratkega spoznavanja Expana so se podali v Panonsko vas na bograč. Po kosilu se je neslišna, a zelo opazna povorka električnih vozil, od domačih izvirnikov in predelav, s številnimi BMWji, Volkswagni, Nissani, Teslami, Kiami, Renaulti, Hyundai, vse tja do najnovejšega modela, Kone, odpeljala do razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo. Tudi tu so udeleženci seveda dobro pregledali ponudbo lokalnih in tradicionalnih izdelkov na stojnicah, veliko zanimanja pa je požela razstava velikonočnih pirhov štirih dežel. 

    Najbolj pomemben del srečanja pa je sledil v soboto zvečer. Peter Pikl je predstavil zgodovino elektromobilnosti v Sloveniji, Andrej Pečjak izkušnje z evropsko javno polnilno infrastrukturo, Martin Demin pa tehnične rešitve za izboljšanje samooskrbe z elektriko iz sončne energije. Poleg naštetih tem, ki so jih predstavili člani društva, pa je bilo veliko, predvsem o prihodnosti, moč izvedeti ob nastopih častnih gostov in pokroviteljev, ki so imeli svoje krajše predstavitve: EKO sklad (Mojca Vendramin) , MOP (dr. Darja Piciga), AvantCar (Matej Čer), MOL Slovenija (Boštjan Bertalanič), Gen-I Sonce (Dejan Paravan), GreenLine Yachts (Armand Zavec). 

    Prisotni smo tokrat izvedeli res veliko. Slovenci smo bili na področju elektromobilnosti pionirji v kar nekaj pogledih, slišali smo tudi,  da so v danes najbolj razširjenih ter atraktivnih vozilih tudi gradniki, ki jim je botrovala slovenska pamet. Po dveh desetletjih redkih primerov, odkar so že prisotna na naših cestah, najprej predvsem predelana električna vozila, v zadnjih nekaj letih pa stopajo na trg velikoserijska, ravno letos prihaja do vrtoglave rasti.  Uporabniki električnih vozil smo posebej pozorno prisluhnili g. Bertalaniču iz MOL Slovenija, ki ambiciozno nastopa s celostno ponudbo na področju trajnostne mobilnosti, se veseli dialoga z uporabniki – člani DeMS in želi dati poudarek tudi kakovostni uporabniški izkušnji ter primerni cenovni politiki. 

    Šesto mednarodno srečanje kot osrednji letni dogodek si bomo zapomnili kot prelomen trenutek, ko so prizadevanja za prodor električne mobilnosti postala jasen cilj javnega in zasebnega sektorja, društvo DeMS pa kot ključen predstavnik civilne družbe in resen sogovornik oz. partner institucijam ter ponudnikom storitev

    Druženje članov se je zaključilo v nedeljo, z vožnjo do Dobrovnika in obiskom Tropskega vrta. 

    Zapisal

    Stanislav Rozman

  • Širjenje polnilne infrastrukture v Sloveniji

    Širjenje polnilne infrastrukture v Sloveniji

    Volčji Potok postaja stalni kraj za izmenjave mnenj članov DeMS. Po prednovoletnem srečanju in marčevskem letnem zboru smo se člani Dems, kar 29 nas, srečali še na predavanju o javni polnilni infrastrukturi.

    Trije naši aktivni člani, Aleš Vodičar, Tomaž Fuss in Blaž Horvat so predstavili vsak svoje izkušnje pri postavljanju polnilnih postaj, tako da smo na njihovih primerih dobrih praks izvedeli zelo veliko stvari, ki nam lahko pridejo prav pri postavljanju novih polnilnic.

    Aleš Vodičar

    https://www.plugshare.com/location/153831,

    https://www.plugshare.com/location/175725,

    https://www.plugshare.com/location/126524

    Tomaž Fuss

    https://dems.si/tesla-destination-charger-dole-pri-litiji/

    Blaž Hrovat

    https://dems.si/tesla-destination-charger-radisson-blu-plaza-hotel-ljubljana/

    Skupni imenovalec je, da je potrebno v svojih lokalnih okoljih premagovati predvsem predsodke in pomisleke, nato najti ugodno rešitev, da se lokalni odločevalci ne bi ustrašili stroškov, in potem povezati zainteresirane za realizacijo nekega izbranega modela ali načina postavitve polnilnice.

    Zelo pogosto uspešna postavitev temelji na prizadevanjih prav naših članov (ali pa drugih že izkušenih uporabnikov e-mobilnosti), ki dajo pobudo lokalnim skupnostim, ponudnikom storitev ipd.

    Živahna razprava se je nadaljevala tudi v neformalnih pogovorih. Tako srečanje oz. predavanje pa gotovo ne bo osamljeno – že na prejšnjih srečanjih se je videlo, da se imamo pogovoriti precej, zato bo kmalu sledil nov posvet na prav to temo, pa še kak drug!

    Upamo tudi, da bo to kroženje znanja še koga spodbudilo, da v še kakem lokalnem okolju postavimo kako dobro rešitev.

     

    Zapisal

    Stanislav Rozman

    19618|https://dems.si/wp-content/uploads/2019/03/293925.jpg|fullhttps://dems.si/wp-content/themes/handyman-services/framework/admin/inc/img/image.png

  • Čedad

    Čedad

    Na povabilo Italijanskih prijateljev smo se v nedeljo, 17.3.2019 udeležili srečanja Cividal-eMobility v Čedadu. Člani društva DEMS smo se zbrali pred polnilnico E3 v Novi Gorici in se  v gosjem redu odpeljali do Čedada, kjer so nas na osrednjem trgu sprejeli organizatorji prireditve. Ponudili so nam pravo italijansko kavico in kozarček napitka iz zelenega zlata.

    Po spoznavanju in izmenjavi izkušenj z električnimi vozili, smo se odpravili po lepih, ozkih uličicah Čedada. Ogledali smo si tudi znameniti Hudičev most, pod katerim teče reka Nadiža.  Še prekmalu je prišel čas za turistično, krožno, e vožnjo.

    Odpeljali smo se v hribovje tik ob Slovenski meji. Po 25 km smo prispeli do turistične kmetije Hiša lastovk, kjer smo imeli kosilo. Vnele so se pestre debate o e-mobilnosti in ekologiji.

    Nato smo se odpeljali nazaj v dolino proti Špetru. Sledil je obisk SMO-ja,  Slovenskega multimedijskega okna. Prijazno so nam v slovenščini predstavili delovanje vse te multimedije. Po ogledu smo odšli v bližnji bife na gubanco (potico) in dobro kavo.

    Za konec smo si ogledali pivovarno blizu Čedada, kjer smo imeli tudi degustacijo. Kot zanimivost, vsa oprema v pivovarni je izdelek mojega sovaščana.

    Najlepša hvala organizatorju Cividal-eMobility  za prijetno druženje.

    Napisal Marjan Božič

  • 1000 kilometrov z električnim vozilom v zimskih razmerah

    1000 kilometrov z električnim vozilom v zimskih razmerah

    … in uporaba EU javne polnilne infrastrukture. 

    Vir: Nissan “Plan my route”

    V primeru planiranja poti smo uporabili Nissanov »Plan my route«. Razdalje med posameznimi polnilnimi postajami smo določili do 200 kilometrov, razen v prvem primeru, kjer smo, zaradi premagovanja višine in vremenskih razlogov, dodali varnostni faktor. Višina snežne odeje je bila v Avstriji rekordna in realnost je bila takšna, da so bile hitre polnilne postaje zasute s snegom.

    Večina hitrih polnilnih postaj ob avtocesti plačljivih. Kljub plačljivosti pa še vedno niso v cenovnem razredu, ki ga imamo na voljo na domačem omrežju hitrih polnilnih postaj. Uporabili smo dve možnosti Maingau (0,05 € na minuto) in Deutsche Telekom (0,02 € na minuto).

    V praksi je pot potekala seveda malo drugače, saj smo sproti preverjali, kako lahko polnimo in s kakšno močjo.

    Vir: Nissan “Plan my route”

    19302|https://dems.si/wp-content/uploads/2019/01/20190117_175928.mp4

    Nevihta s sodro, upočasni vožnjo in poveča porabo EV

    Postanki:

    ASFINAG Raststation Eisentratten (breplačno)
    Bar Hochfelln – Nord (0,02 € minuta)
    Rasthof Köschinger Forst Ost (brezplačno)
    Rasthaus Würzburg Nord (0,02 € minuta)
    Rastanlage Medenbach Ost (0,02 € minuta)

    + zaradi nevihte s sodro se je poraba povečala in zato dodaten postanek

    Tank and Rastanlage Heiligenroth (0,02 € minuta)

    Zunanje temperature so se gibale od -10 °C do 4 °C. V idealnem vremenu bi uporaben domet znašala okoli 250 kilometrov. Temperatura baterije je bila od 13,4 °C na začetku poti do 50,9 °C po koncu tretjega hitrega polnjenja. Na koncu poti po 1047 kilometrih se je temperatura baterije spustila na 44,6 °C.  Prvo opazno znižanje polnilne moči se je  zgodilo po tretjem polnjenju (495 kilometrov), na koncu pa se je hitrost ustalila na 25 kW polnilne moči. Povprečna poraba je bila 15 kWh/100 kilometrov.

    V Nemčiji gneče še ni.

    Leaf ima omejitve glede polnjenja, vendar te težave pridejo na plano po daljši poti in večkratnih zaporednih hitrih polnitvah. Ob vožnji na avtocesti med 95-100 km/h se po cca. 200 kilometrov baterija tudi ohladi. Na vidiku je rešitev te težave in sicer, glede na spletne novice,  bo/je na voljo  programska nadgradnja, ki težavo odpravi.

    Še eno stvar moram poudariti, kar se bo v prihodnosti izkazalo za obvezno opremo vseh električnih vozil. V primeru Leafa se to imenuje ProPilot, pri kakšnem drugem vozilu pa ima drugačno komercialno ime. Vožnjo po avtocesti bo v glavnem opravljal avtopilot in razbremenitev voznika je velika. V mojem primeru so praktično vse razdalje po avtocesti opravljene s pomočjo ProPilota.

    Na cilju pred hotelom stoji polnilna postaja. Destinacijsko polnjenje omogoča, da nas zjutraj pričaka polna baterija in ogreto vozilo.

    Polna baterija in ogreto vozilo
    Landhotel Laudersbach, ročke zamedene s snegom
    ASFINAG Raststation Eben Sud, ne deluje spletna povezava in posledično ni možno polnjenje

    Na poti nazaj  smo preizkusili tudi nedelovanje polnilne infrastrukture. Nedelujoča spletna povezava do DC polnilnice ASFINAG Raststation Eben Sud, nam je onemogočila DC polnjenje. Aktivacija namreč ni bila možna. Druga alternativa je bila  DC polnilnica poleg Landhotel Laudersbach, ki pa tudi ni delovala. Ročke so bile polne snega in ob zunanji temperaturi -13 °C ni bilo druge možnosti kot nadaljevati pot čez prelaz do DC polnilnice na ASFINAG Raststation Eisentratten. Na srečo je ta delovala.

    Električno vozilo je tudi v zimskih razmerah sposobno odpeljati omenjeno razdaljo. V treh dneh smo prevozili 2.600 kilometrov. Javna polnilna infrastruktura načeloma deluje, vendar je še vedno treba imeti rezervni načrt. V Nemčiji je gostota polnilne infrastrukture ob avtocesti sedaj že tako dobra, da tudi ob spremembi načrta poti ni problema za hitro polnilno postajo.

    Zapisal

    Ignac Završnik

  • Energetska samozadostnost in eMobilnost

    Energetska samozadostnost in eMobilnost

    Na področju lastne energetske samozadostnosti imamo v Sloveniji mnoge možnosti, ki jih v praksi že izkoriščamo. Zaradi naravnih pogojev in ugodnosti, se v zadnjem času večinoma postavljajo hišne fotovoltaične elektrarne, namenjene samooskrbi  z električno energijo oziroma uporablja se sistem »net-metering«.

    Omenjen način ima svoje pomanjkljivosti, ki se bodo pokazale s širitvijo hišnih fotovoltaičnih elektrarn. Sistem bi moral biti vezan na hranjenje viškov električne energije v hišne zalogovnike, omenjen sistem pa obremenjuje obstoječe elektroenergetsko omrežje. V tem trenutku je še vzdržen, v prihodnosti pa se bo to spremenilo. Rešitev so torej zalogovniki električne energije, ki jih že postavljajo energetska podjetja oziroma posamezniki.

    eMobilnost je ključno povezana z vzpostavitvijo lastne energetske samozadostnosti, ker ima električno vozilo lastnost, ki se premalokrat izpostavlja. Postane lahko prenosni zalogovnik električne energije.

    Tri glavne točke lastne energetske samozadostnosti

    Vir električne energije

    S prehodom na eMobilnost se bo vzporedno povečevalo število fotovoltaičnih elektrarn, ki bodo postale hišni vir električneenergije. V Društvu e-Mobilnost Slovenija ima preko polovica članov že postavljene hišne fotovoltaične elektrarne.

    eMobilnost

    eMobilnost ima mnogo pozitivnih učinkov na okolje in zdravje posameznikov. Zmanjševanje odvisnosti od uvoza naftnih derivatov pa prinaša pozitiven politični in ekonomski rezultat.

    Hišni zalogovnik električne energije

    Viški hišne proizvodnje električne energije se iz fotovoltaične elektrarne shranjujejo v hišni/prenosni zalogovnik. Proizvodnja, poraba in hranjenje te energije je na istem mestu. V ta sklop sodi tudi električno vozilo, v vlogi prenosnega zalogovnika električne energije.

     

    zgoraj zapisane alineje lastne energetske samozadostnosti so uresničene tudi v praksi. Ena izmed lokacij postavitve je v Ljubljani in je prikazana v spodnjem video prispevku.

    Vir električne energije

    Dve fotovoltaični elektrarni 8 kW+9kW.

    eMobilnost

    Električno vozilo 40 kWh, ki hkrati deluje kot prenosni zalogovnik in s tem dopolnjuje hišni zalogovnik električne energije.

    Hišni zalogovnik električne energije

    Hišni zalogovnik električne energije se polni preko hibridnih razsmernikov. Električno vozilo preko vmesnika V2H omogoča funkcijo prenosnega zalogovnika električne energije.

    Prihodnost razvoja

    V prihodnosti se bodo v Sloveniji razvila pametna omrežja, kjer se bo z električno energijo trgovalo na mikro nivoju. V praksi to pomeni, da se bodo viški električne energije shranjevali v hišni zalogovnik oziroma prenosni zalogovnik (električno vozilo), ko pa bo potreba energetskega omrežja večja, se bodo viški shranjene energije lahko prodali na trgu. Velika energetska podjetja se že pripravljajo na to.

    Namen tega zapisa je deliti znanje in izkušnje članov društva tudi z drugim. Če citiram člana Društva e-Mobilnost Slovenija »Dobro je potrebno deliti«. Držimo se tega načela in vsem v tej družbi nam bo bolje.

     

    Zapisal

    Ignac Završnik

  • TESLA DESTINATION CHARGER – Radisson Blu Plaza Hotel Ljubljana

    TESLA DESTINATION CHARGER – Radisson Blu Plaza Hotel Ljubljana

    S pomočjo naših članov Blaža in Sebastijana je hotel Radisson Blu Plaza Ljubljana bogatejši za tri električne polnilnice, ki so nameščene na parkirišču v kleti hotela. Polnilne postaje delujejo po principu “priključi in polni”. Zaradi zagnanosti entuziastov so se polnilnice postavile v zelo kratkem času.

    Investicija je bila izpeljana s pomočjo Teslinega programa, na podlagi katerega se, na osnovi določenih pogojev, polnilne postaje podarijo. Ob tem pa se lokacija postavi tudi na svetovni zemljevid polnilnic znamke Tesla. Prepoznavnost hotela je tako dosežena na preprost način.

    Z nagovorom ob otvoritvi polnilnih postaj je zbrane člane društva DeMS nagovoril Blaž Hrovat, ki je predstavil, kako je potekalo delo na tem uspešno zaključenem projektu.

    Otvoritev smo zaključili s pogostitvijo, kjer je pogovor potekal o temah s področja eMobilnosti.

    Zapisal

    Ignac Završnik

  • Kitajski EV trg skozi oči Evropskega EV opazovalca

    Kitajski EV trg skozi oči Evropskega EV opazovalca

    Kot uporabnik električnega avtomobila v Sloveniji in član DEMSa, sem pripravil kratek povzetek videnega trga električnih avtomobilov na Kitajskem. Na Kitajskem sem poslovno večkrat letno že zadnjih deset let, tako da lahko spremljam napredek, ki se na Kitajskem odvija neverjetno hitro.

    Električnih avtomobilov, ki so nam poznani in jih vozimo člani DEMSa, na Kitajskem praktično ne bomo našli. Prvi razlog je, da so skoraj vsi električni avtomobili, ki jih vozimo v Sloveniji ali pa Evropi oblike hatchback, kar v Aziji ni preveč priljubljeno, saj mora avto imeti limuzinski zadek ali pa biti SUV. Tako kar takoj odpadejo razni Zoe, Golfi, i3, Leafi, Ioniqi, ki so najbolj priljubljeni v Evropi. Drug razlog, zakaj teh avtomobilov ni na Kitajskem pa je cena. Avtomobil, ki ni izdelan na Kitajskem je zaradi zaščite Kitajskega trga obdavčen s skoraj 100 % davka, kar je popolnoma nerealno, glede na cene avtomobilov, izdelanih na Kitajskem.

    Seveda boste na Kitajskem našli Tesle, saj je veliko premožnih (beri nesramno bogatih) Kitajcev, ki jim visoka cena predstavlja statusni simbol. Posebej tukaj izstopa Hongkong, kjer je verjetno blizu 10% Tesel S in X. Seveda je v Hongkongu tudi približno 10 % ekstremno prestižnih avtomobilov od Rolls Royce, Maybachov, McLarnov, Ferarijev itd. Z BMW sedmico ali Mercedes S klaso, tu pač ne boste opaženi.

    Kitajci so pred Evropo še v eni stvari. Vsi električni avtomobili imajo posebne prelivajoče belo/zelene tablice že od leta 2016, vse ostale tablice so modre za bencinske avtomobile ali dizelske tovornjake. Dizelske avtomobile so Kitajci preskočili in jih razen tovornega programa na Kitajskem sploh ne morete registrirati. Kdo bi si mislil, da so Kitajci že zdavnaj vedeli za dieselgate afero in vnaprej prepovedali dizelske avtomobile? Zelene tablice lahko trenutno dobijo le 100 % električni avtomobili, pred časom pa so vanje spadali še priključni hibridi z dometom vsaj 100 km, torej mehki hibridi se ne vozijo z zelenimi tablicami.

    Torej Evropa, dajmo nekaj skopirati od naših azijskih prijateljev.

    Po številkah prodanih avtomobilov je kitajski trg največji na svetu. Največji po proizvodnji in prodaji električnih avtomobilov. Kitajci vozijo kitajske električne avtomobile, ki jih je, ne boste verjeli, zelo veliko različnih modelov in cene niso zasoljene, kot so v Evropi. Preden gremo malo pogledat kaj vozijo, se dotaknimo še razloga, zakaj Kitajci vozijo električne avtomobile. Ne, Kitajci niso ekološko usmerjeni, kot bi človek pomislil iz naslanjača v Evropi, niti slučajno. V to so prisiljeni, dobesedno. Zakaj?

    V večjih kitajskih mestih Shanghai, Beiging (Peking), Wuxi, Jinan, Shenzen je skoraj nemogoče dobiti registrsko tablico za registracijo avtomobila. Država je za ta mesta že nekaj časa nazaj omejila izdajo tablic in na tablico morate trenutno čakati nekaj let. Tablico lahko dobite, če imate srečo pri žrebu, hkrati pa tablica stane 100.000 Juanov, kar je približno slabih 12.900 evrov. Ja, prav ste prebrali. Če želite imeti na Kitajskem v prej naštetih večjih mestih avto, morate odšteti slabih 12.900 evrov za tablico in še nanjo čakati nekaj let, da boste imeli srečo na žrebu … ali pa si izberete električen avtomobil. Tablico za električen avtomobil dobite takoj, skoraj brezplačno, približno tako kot v Evropi. Torej je nakup električnega avtomobila po večini ekonomski. Pred časom je bila politika odprta še do priključnih hibridov, kar pa sedaj večinoma ni več mogoče.

    Seveda bi iznajdljivi Kitajci takoj avtomobile registrirali izven mest in jih pripeljali v mesta, kar pa tudi ni mogoče. V določenih urah se sploh ni mogoče voziti, čez mesto po glavnih cestah s tablicami, ki niso registrirane v mestu, tako da ostanejo le stranske ceste, kar pa je z vidika prometa nerealno.

    Razlog za nakup je v večini primerov ekonomski in časovni, saj morate vedeti, da električen avto za Kitajsko ni tako primeren z vidika razdalj, kot je za Slovenijo ali Norveško. Razdalje na Kitajskem so ogromne. Samo z ene strani na drugo stran mesta Shanghaj je zračna razdalja 100 km, po obvoznici pa že 350 km. Kar pa je v korist električnim avtomobilom, pa je veliko stanja v kolonah, počasna vožnja, kar je v korist dometu. Tudi na avtocesti je hitrost višja od 120 km/h precejšnja redkost in zelo nevarno početje. Vedeti morate namreč, da tu tovornjaki vozijo po vseh pasovih, od skrajno levega prehitevalnega, do skrajno desnega in tudi sredinskega, tako vožnja z avtom predstavlja nekakšno slalomiranje po vseh pasovih. Brez troblje pa vožnja itak ni mogoča.

    Kitajska država oz. bolj mestni veljaki v večjih mestih razmišljajo tudi na javno infrastrukturo. Tako se v nekaterih mestih, tu prednjači Shenzen, vozi na tisoče električnih avtobusov. Samo v Shenzenu je po današnjih podatkih registriranih 16.000 električnih avtobusov. Na sliki parkirišče za mestne avtobuse v Shenzenu. Tako na prvi pogled se električni avtobusi sploh ne ločijo od drugih, le ko se jim približaš, so precej tiho in vozijo s seboj zelene tablice.

    Še ena zanimiva informacija iz Shenzena. Do konca leta morajo biti vsi taksiji v mestu električni, kar pomeni 13.000 električnih taksijev, ki ne onesnažujejo okolja s CO2.

    Tudi na Kitajskem največja težava polnilna infrastruktura, ki se razvija prepočasi. V zadnjih letih je opaziti cela ločena parkirišča za električne avtomobile, na katera sploh ne moreš vstopiti brez zelene tablice. Za vstop na parkirišča namreč skrbijo kamere, za prepoznavo registrskih tablic in tudi plačevanje ne poteka s parkirnimi listki, ampak enostavno preko telefona. Na taka parkirišča tako brez zelene tablice ne gre in tako ni težav z bencinskimi avti, ki bi zasedali električna parkirišča.

    Na Kitajskem pa je tudi razlika, da ne postavijo enega ali dveh polnilnih mest, ampak jih postavljajo po 10 in več skupaj, tako je npr. v garažnih hišah kar precej parkirnih mest skupaj na enem mestu.

    Kitajska premore tudi športne električne avtomobile. Tu je najbolj znan NEO EP9, ki je super športnik. Lasti si najboljše čas med vsemi EV na sloviti stezi v Nurburgringu in nekaj časa sploh najboljši čas med vsemi avtomobili, dokler si ga ni nazaj vzel McClaren. NEO EP9 premore cel Megavat 1340 konjev. S tem rekordom steze so Kitajci vrgli v obraz rokavico ostalim proizvajalcem tudi takim kot je Rimac.

    Na spodnji povezavi je dostop do električnih avtomobilov, ki jih je mogoče kupiti ta trenutek, se pravi niso v prototipni fazi, poleg avtomobilov pa so tudi cene, slike in vse specifikacije.

    http://car.diandong.com/search/1-0-0-1-1-0-0-0-0-ordercount-desc

    V iskalniku je mogoče izbrati vrsto avtomobila po velikosti in tudi po dometu.

    Cene pa je potrebno malo pomnožiti in deliti, da dobite evre. Cena 7.99 – 9.99 pomeni, da je cena med 79.900 in 99.900 yuanu, kar bi na današnji dan pomenilo ceno med 10.257 in 12.825 evri.

    Pa veliko veselja ob ogledu avtomobilov, ki so že danes dostopni širšim množicam po dostopnih cenah.

    Glede na vse videne kitajske avtomobile, mi je osebno najbolj pri srcu NIO ES8. Za 50 tisočakov v evrih dobite 5 m avtomobila, s 650 konji, 7 sedeži in veliko prestiža. https://www.nio.io/es8 . Avto je že na cestah po Kitajskem in bo bojda naslednje leto na voljo v Evropi. Dizajn ni prav nič kitajski.

    Kitajci imajo tudi nadomestek za Leafa. To je Nissan Leaf limuzina, ki se na Kitajskem imenuje Silphy in stane slabih 22.000 evrov z vso opremo in 40 kWh veliko baterijo.

    Simon Zgonc

  • Prednovoletno srečanje DeMS – pokalo je po šivih!

    Prednovoletno srečanje DeMS – pokalo je po šivih!

    Stoenajst (111) udeležencev se je včeraj, v petek, 7. decembra, zbralo v restavraciji Golf klub Arboretum, na prednovoletnem srečanju društva DeMS.

    Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva, Ignac Završnik, ki je na kratko omenil dosežke letošnjega leta in izzive za prihodnje, nato pa je udeležence nagovorila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor, dr. Darja Piciga. Predstavila je prizadevanja ministrstva na področju trajnostne mobilnosti – sofinanciranje inovacijskih projektov iz Sklada za podnebne spremembe v  2019, v 2020 pa že iz večjega Sklada za inovacije EU,  ter zbrane pozvala, da izkoristijo te možnosti.

    Društvo šteje več kot stosedemdeset  (170) članov in velik uspeh za društvo je, da je po izjemno dobro obiskanem letošnjem osrednjem dogodku maja v Gozd Martuljku postavilo konec leta še en nov mejnik, rekord po številni udeležbi!

    Prednovoletno srečanje je bila idealna priložnost tako za spoznavni večer za nove člane društva (letos smo narasli za celih sto članov), kot tudi za predstavitve znanj s področja e-mobilnosti.

     

    Najprej je starosta slovenske e-mobilnosti in svetovni rekorder v dosegu z enim polnjenjem Andrej Pečjak odpredaval koristne napotke s področja e-mobilnosti za nove uporabnike, nato pa še predstavil trajnostni energetski krog, ki ga, kot celostno rešitev ponuja njegovo podjetje Metron. 

    Peter Kumer, direktor podjetja Enertec, je predstavil blagovno znamko Moja elektrarna, rešitev za fotovoltaično samooskrbo z električno energijo, kar je najbolj vroč trend s področja trajnostnega razvoja za dom.

    Pred večerjo se nam je predstavil še en svetovni rekorder, Adrian Ruchini in ponazoril, kako je s svojo Teslo S odpeljal 1078 km.

    Ob predstavitvah rešitev za samooskrbo se je brž razvila živahna, pozitivno naravnana diskusija, ki se je nadaljevala med večerjo, Izkazalo se je, da bo potrebno organizirati še več takih dogodkov, tako strokovnih posvetov, kot tudi družabnih srečanj.

    Med člani in povabljenimi gosti pa ni manjkalo še drugih znanih imen: Tone Gorup iz podjetja NGV, ki je razvilo najhitrejšo električno rolko in z njo jeseni 2015 v Sečovljah prišlo v Guinessovo knjigo rekordov, Roman Sušnik (Emrax), vodilni snovalec elektromotorjev, predstavniki Eko sklada, in mnogi drugi.

    Tudi družabno zabavni del je lepo uspel in velik del članov je vztrajal do poznih večernih ur. Obisk je presegel pričakovanja organizacijskega odbora, restavracija Golf kluba je bila komaj dovolj velika, tako da bo društvo DeMS zaradi hitre rasti in vsestranskega zanimanja v prihodnje pred velikimi izzivi.

    Z izbiro lokacije je društvo na nek način vrglo tudi rokavico ravnokar izvoljenim občinskim svetnikom in županom okoliških občin Domžale, Trzin, Mengeš; Kamnik, ki so bolj kot ne siva lisa na slovenskem zemljevidu e-polnilnic.

    Stanislav Rozman

     

    Pridruži se nam. Prijava preko spletnega obrazca, plačilo preko kreditne kartice

  • Preverili smo 112 polnilnih postaj po Sloveniji

    Preverili smo 112 polnilnih postaj po Sloveniji

    Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 112 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Prvih 60 polnilnih postaj smo preverjali v spomladanskem času, 52 polnilnih postaj pa v jesenskem delu leta 2018.

    Stanje se izboljšuje, vendar za opis stanja lahko uporabimo enak stavek, kot smo ga zapisali pred časom. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 oziroma z drugim javnim razpisom 53SUB-EVPOL16 . Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili, v skladu s pogodbo, predani Eko skladu. Vse investitorje bi želeli opozoriti na enaka pogoja iz obeh razpisov. Istočasno polnjenje dveh električnih vozil in oznake v skladu s pravilniki o prometni signalizaciji.

    Pred časom smo zapisali naslednje:

    “Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture, financirane iz javnih sredstev.”

    Glede na stanje na terenu so se besede stopile kot spomladanski sneg. Naloga in poslanstvo Društva e-Mobilnost Slovenija je opozarjati na polnilno infrastrukturo, ki ne ustreza razpisnim pogojem. Naloga Eko sklada pa je, da ustrezno z ugotovitvami ukrepa za izboljšanje stanja na tem področju.

    Korenček imamo, kje pa je palica?

    Zapisal

    Ignac Završnik