Evropski teden mobilnosti je odlična priložnost, da tudi množice najmlajših seznanimo z nam vsakdanjimi, njim pa eksotičnimi vozili. Prireditev v Trebnjem in stojnico DEVSa so organizirano obiskale številne skupine trebanjskega vrtca, prvošolci in devetošolci. Na delavnici so otroci skozi igro spoznavali razlike med navadnimi in električnimi avtomobili. Iskali so izpušno cev in odprtino za točenje goriva, se vozili v električnem avtomobilu in navdušeni ugotavljali udobje tihe in mirne vožnje.
Zelo zanimivo jih je bilo opazovati, kako so navdušeno reševali naloge, žareli med vožnjo in nanizali dooolgo vrsto domiselnih vprašanj. Tudi vzgojiteljice in učitelji so se preizkusili v vožnji električnega avtomobila ter kolesa. Večinoma presenečeni nad prijetno izkušnjo in z novimi spoznanji o prednostih e-vozil so začeli resno razmišljati o pravilni izbiri naslednjega konjiča.
Pohvala in zahvala občini Trebnje za odlično organizirano prireditev in izkazano gostoljubje. Z veseljem vam bomo pomagali pri vaših nadaljnih korakih v smer čistejšega prometa.
In smo sprejeli povabilo ter se s Smartoma odpeljali v Novo Gorico. Da ne bi zamudili, smo od doma odšli ob 6.30 uri. Ker je v jutranjih urah težko priti skozi Ljubljano po glavni cesti, smo zavili okoli Živalskega vrta in si tako malo podaljšali pot, pri času pa tudi nismo nič prihranili. Sklenili smo, da bo prvo polnjenje na Vrhniki, spili kofetke in malo dopolnili baterije Vidinega Smarta. Na polnilnici je že bil en uporabnik, zato smo mi parkirali na parkirnem mestu za invalide in od tam polnili. Seveda red mora biti. In še preden sem spil kapučino, je redarka že vlekla mobi, da bi poslala potrebne dokaze za plačilni nalog. Uspel sem jo prepričati, da polnimo in je rekla, da bo slikala stanje le zato, ker je samo eno parkirno mesto, pa bi bili lahko dve za ta namen.
Nato smo se odpeljali dalje proti Vipavi. Tam je po elektronskih informacijah polnilno mesto pri Pipistrelu. Žal ga nismo našli, nam je pa direktor Pipistrela dovolil polnjenje pri njih. Spet smo šli na kapučino v bližnjo gostilno in glej Vida opazi trifazno vtičnico pod servirno mizo. Hitro smo prestavili avtomobila, saj se je Aleš lahko priklopil na trifazno vtičnico, midva pa na enofazno.
Nato smo pridrveli v Novo Gorico, bahavo parkirali pred šolo (Šolski center Nova Gorica), ki ima tudi vozilo predelano na električni pogon, in poslušali predavanje g. Pečjaka. Zelo dobro, kratko in jedernato predstavljena področja dela in specifičnosti pri predelavi vozil. Polna dvorana dijakov, profesorjev in ljubiteljev električne prihodnosti, je predavatelja nagradila z gromkim aplavzom (uvodno predstavitev smo zamudili). Izven napisanega programa smo si še ogledali bogato muzejsko zbirko motorjev v kleti srednje tehnične šole.
Nato smo si v firmi MAHLE Letrika pogledali proizvodnjo alternatorjev, elektro motorjev in laboratorij za električne meritve – sprejeta in oddana električna sevanja. Pohvale vredno – v podjetju je cca 1500 zaposlenih – da razvijajo izredno dobre komponente tudi za predelavo vozil na električni pogon. V koloni, v kateri je bilo kar šest predelanih Smartov (od tega trije iz Inštituta Metron), smo se odpeljali na prireditveni prostor 5. relija Nova Gorica.
Parkirali smo svoja električna vozila in se napotili v VIP prostor, kjer so nas lepo pogostili z različnimi dobrotami. Po startu relija, smo se počasi odpravili proti domu: trije Smarti in Metron 7. Da je v Ajdovščini – skoraj v centru mesta – prav lepo polnilno mesto za električna vozila, nam je praktično dokazal g. Pečjak. V centru mesta smo se pohladili s sladoledom, napolnili baterije in se odpeljali. Ves čas smo poslušali obvestila o 24km dolgem zastoju na avtocesti proti Ljubljani in polni stari cest med Vrhniko in Ljubljano. Čez klance do Logatca se je Vida peljala z g. Pečjakom, da je Smartu ostalo več energije. Na Vrhniki smo se želeli še malo založiti z elektriko (Smarta imata le približno 110 km avtonomije), pa žal postaja ni delala. Tretji Smart, ki lahko z enim polnjenjem prevozi 300 km, dodatne energije seveda ni potreboval.
V koloni smo se počasi vozili proti Ljubljani, kar ni bilo tako slabo, saj je bila poraba električne energije minimalna. Kranj smo dosegli okrog 23. ure, ostalo nam je pa še za kakšnih 20 km energije.
V Mariboru je župan Andrej Fištravec odprl novo polnilno enoto ob gostinskem lokalu Picerija Rudi. Že pred časom smo pisali o pomenu dostopnosti »šuko« vtičnic povsod, kjer je to mogoče. Tudi naš član Andrej Pečjak je delil mnenje na to temo. Sistem pa je zanimiv tudi za gostince, sicer je polnitev brezplačna, vendar se vklop polnilne enote vrši preko brezplačnega klica. Po opravljenem klicu pa uporabnik dobi SMS potrditev s krajšo predstavitvijo ponudbe gostinskega lokala. Pohvale projektu www.napolni.me, ki omogoča splošno dostopnost do električne energije.
Lotili smo se družinskega izleta do Legolanda v Günzburgu, s prenočevanjem in ogledom Salzburga ter Augsburga z našim 24 kWh “das Autom”. Vsa električna polnjenja so bila brezplačna, Plug’n’Charge, v tranzitu hitra – DC, na destinacijah AC, pač le 3.7kW.
V torek ob pol štirih popoldne smo krenili iz Ljubljane in si privoščili temeljito hitro polnjenje pri Kelagu v Beljaku, kar nujno za pot čez glavno gorsko verigo.
Pot smo malo čez pet nadaljevali proti Mallnitzu, kjer smo tričetrt na sedem naložili e-avto na avtovlak – deset minut do vsake polne ure odpelje skozi predor proti Böcksteinu.
Augsburg
Spustili smo se po dolini Gastein, dobili nazaj nekaj porabljenega pri vzponu proti Mallnitzu, ter z nekaj malega preostale rezerve tam okrog osme ure zvečer še drugič hitro polnili pri Electrodrive v St. Johannu v Pongauu – malo skriti pri trafo postaji, a zraven McDonalda. Malo po deveti zvečer smo več kot tretjino preostale baterije prispeli pred hostel v Salzburgu. Deževno sredino dopoldne smo izkoristili za ogled centra Salzburga. Našli smo dve Electrodrive javni polnilnici, eno na JZ in drugo na SZ robu centra, s katerima smo dopolnili baterijo in okrog pol treh nadaljevali pot. Na počivališču Hochfelln po vstopu v Nemčijo smo ob štirih na kratko polnili, da smo preizkusili hitro polnjenje na “Tank&Rast”. Pričakovano delovalo, zato smo pot nadaljevali mimo drugih možnosti vse do Vaterstettna na vzhodu Münchna, kamor smo prispeli s 16% in se med pol šesto in šesto temeljito napolnili, da smo lepo, ob še razumni uri in z dovolj baterije prispeli v naš naslednji hostel v Augsburgu, ki nas je nato gostil dve noči, do petka zjutraj. Je pa res, da je pot trajala več časa, kot načrtovano, saj smo že iz centra Salzburga, še bolj pa na obvoznici okoli Münchna vozili v zastojih, mimo Chiemseeja v dežju itn. Augsburg je lepo urejeno in zgodovinsko zanimivo mesto malo več kot pol poti od Münchna proti Legolandu. Javne polnilnice dveh ponudnikov v strogem centru se niso obnesle – plačljivost ni delovala, članstva oz. kartice si nismo preskrbeli. Na srečo smo si lahko pomagali s podaljškom kabla iz hostla, ter v Gersthofnu, zelo blizu avtoceste in nedaleč od centra Augsburga, našli celo hitro polnilnico. Čas nam ni dopuščal preizkušanja “počasnih” brezplačnih oz. odprtih javnih polnilnic na obrobju mesta, saj smo cel četrtek prebili v Legolandu, ki je oddaljen tričetrt ure.
Parkiranje v Legolandu stane šest evrov, redarji na parkirišču pa te, če jim poveš, da imaš EV, zelo organizirano usmerijo do polnilnega mesta. V smeri nazaj je na počivališču Edenbergen – Süd celo hitra polnilnica.
Electrodrive Salzburg
V petek ob desetih smo se odpravili iz Augsburga s 85% in po dobrih dveh urah vožnje s polurnim postanku v Starbucks, manjšim opravkom in vožnji po južnem delu Münchna (da vidimo še drugo pot in se izognemo morebiti natrpani obvoznici) prispeli na Irschenberg (Süd) s 5%. Ob pol dveh smo nadaljevali pot proti Halleinu (rudnik soli, muzeji…), kjer smo vedrili od tretje do osme ure popoldne, si ogledovali zanimivosti, večerjali, in seveda dopolnili baterijo toliko, da je zadostovalo za nadaljevanje. S hitrim polnjenjem v že znanem St. Johannu okrog devetih smo ujeli vlak, ki v obratni smeri pelje 20 minut čez uro, v našem primeru torej dvajset čez deseto zvečer, kar je, pozor, predzadnji vlak! Iz Mallnitza smo se spustili proti Beljaku, ostalo nam je celo 13% baterija, in okrog polnoči spet hitro polnili. Domov smo prišli četrt čez eno.
Skupaj smo prevozili 1150 km od torka popoldne do noči na soboto. Povprečna hitrost 58 km/h, poraba pa 14 kWh/100km.
Pomni (se vnaprej opravičujem, če bo prekaljenim EV mačkom tole zvenelo trivialno): – s preudarno, ne prehitro vožnjo se daleč pride (in brez skrbi). Posebej pomembno je to pri prečkanju gorske verige ali v primeru slabšega vremena, npr. dežja ; – neposredna pot od Ljubljane do Legolanda je možna, brezplačna, trajala bi deset ur s postanki za hitra polnjenja. Seveda pa je potrebno preveriti in upoštevati vozni red vlaka skozi predor pod Turami, cena – 17€ v eno smer ; – pred potjo je dobro preveriti izbiro polnilnic pri večih virih in narediti načrt (za Avstrijo & Nemčijo je GoingElectric dober vir, plugshare pa, zanimivo, ne, prav tako je včasih bolj, včasih manj uporabna baza v avtonavigaciji) ; – priporočljivo je imeti načrt(e) (oziroma variante) “B” za primer, da ne uspe polnjenje na (prvotno) načrtovanem postanku ; – premisli tudi, kje boš imel na voljo internet za iskanje morebiti potrebnih rešitev ; – (brezplačnih) hitrih polnilnic je dovolj, posebej na gosto so posejane med Salzburgom in Münchnom (Hochfelln, Samerberg, Irschenberg, VatterStetten), tako da je na tem odseku možno veliko kombinirati oziroma tudi izbirati taktiko oz. slog vožnje. SIcer pa sta v okolici Salzburga sta prav tako dve, ena je tudi v Dachau, a jih bomo preizkusili/preverili kdaj drugič. Pokrita je tudi relacija od Münchna do Legolanda. – brezplačnost in predvsem prosta dostopnost brez članstev zelo olajša taka potovanja, saj se hitro zgodi, da se kaj zalomi, npr. v centru Augsburga sicer drugod odprtega Lechwerke ni bilo mogoče aktivirati s telefonskim klicem (linijo je metalo ven!?), SWA pa ni znal speljati sicer predvidene transakcije z nobeno od plačilnih/kreditnih kartic.
Hitre polnilnice: Koroški KELAG in salzburški Electrodrive sta bila to poletje še brezplačna, čeprav so že najavili, da bodo pričeli z zaračunavanjem in/ali evidentiranjem preko aplikacije. Nemški Tank & Rast je za zdaj brezplačen, tudi ponudnik Lechwerke (povezan z RWE) v Gersthofnu je bil. Razen v Beljaku je bila povsod le ena postaja, a nobena ne zasedena – le na počivališču Irschenberg je zaradi velikega prometa, gneče, slabega vremena, malo preveč vabljive lokacije prihajalo do tega, da so ICE vozniki podlegali skušnjavi parkiranja na zelenem. Ostale Tank & Rast so postavljene ravno prav daleč, da so še najdljive, ne preveč od rok, a nezanimive za “invalide”.
Odločil sem se udeležiti Rallya, ter vplačal kotizacijo 150€ in nočitev v Šibeniku. O ostalih nočitvah kasneje. Odšla sva v sredo popoldan do Poreča. Spotoma sem naredil postanek v Novigradu, kjer sem v praksi preizkusil polnilnico pri sportski dvorani. Kartico sem dobil v Bifeju dvorane. Polnjenje brez problemov. Ko sva prispela v Poreč, sva se šla prijavit v hotel Valmar (1km od centra), kjer sem si sam rezerviral apartma za 22€.
Kasneje sem odšel na startno mesto na Trg Slobode. Ko sem se pripeljal tja, je bilo tam že nekaj Tesel. Kasneje je prišla še ostala kolona iz Rovinja. Pripelje se kolona 30 Tesel in Rimčev KONCEPT ONE. Komaj so se zložili na trg. Ženo zgrabi panika, pojdimo domov, kaj bomo mi tu s Puntom zraven 30 Tesel? Tudi mene, vendar nisem priznal ženi, zgrabi panika. No, ostala sva ter prejela Road book, majico in startno številko. Kasneje se nam je pridružil Andrej Pečjak z Metronom 7 in en E hrošč. Bilo mi je že lažje. Kasneje sva odšla v pizzerio Nono in spat. Naslednji dan me je čakala hitrostna spretnostna preizkušnja. Na žalost nas je moral zapustiti Andrej Pečjak zaradi nepredvidljivega dogodka.
Pred hitrostno spretnostno preizkušnjo sem bil prav žalosten. Kaj bom revež proti 30 Teslam in KONCEPT ONE, najhitrejšemu avtu na svetu s pospeškom 2,5 sekunde do 100km/h z Puntom? No tekma se je začela in Fičotu so cvilile gume. Ko sem na Timingu pogledal rezultat, sem videl, da sem ČETRTI. Pred mano je bila KIA Soul in dve Tesli. Še sedaj ne dojemam. Kasneje smo odšli na start vožnje proti Opatiji. Tartufe za 30€ v Buzetu sem preskočil, ter odšel na kosilo k sorodnikom. Vmes opravil Brifing. V Opatijo je bilo potrebno priti do minute točno, da ne dobiš odbitka. In uspelo mi je. Tako sem ostal četrti. V Opatiji sem odšel na večerjo in prenočit k sorodnikom.
Naslednji dan nas je čakala vožnje do Šibenika. Startali smo v Opatiji, etapa je potekala do Senja s postankom in polnjenjem. V Senju se nam je zopet pridružil Metron 7 z družino Pečjak. Tu so nastali prvi problemi. Pri Renault ZOE s polnjenjem. Po postanku in kavici smo odšli do Paklenice na kosilo. Tam sem opazil, da se nam je pridružil tudi ZOE, vendar ne sam. Po kosilu smo odšli v Zadar pogledat pozdrav soncu in poslušat morske orgle. Parkirali smo okrog pozdrava soncu. Po lepem postanku v Zadru smo odšli proti Šibeniku na cilj etape, kamor sem prispel točno brez kazenskih točk in obdržal 4. mesto. Vozilo sem dal polnit ter se odšel prijavit v hotel. Tam smo ugotovili, da sem v drugem hotelu. In se je začelo zapletati, predvsem s polnjenjem. V drugem hotelu ni bilo možnosti polnjenja. Po večerji sem odšel napolnit avto v prvi hotel. Imel sem na voljo samo enofazne priključke, zato sem se vrnil v svoj hotel ob dveh ponoči. Bil sem slabe volje, ker so mi pokradli noč, ne po moji krivdi.
Naslednji dan dopoldan je sledila etapa od Šibenika do Zagreba. Po startu smo odšli do slapov Krke, ter naprej do Obrovca. V Obrovcu smo imeli uro časa za polnit. ZOE je imel spet probleme s polnjenjem. Voznici sta odšli polnit na navadno elektriko. V težave je prišel tudi e hrošč. Prehitro zanj so odpeljali agregat v Smiljan. Odpeljali smo se čez Velebit v Smiljan, v spominski park Nikola Tesla. Tam sem opravi časovno kontrolo kot v Obrovcu in kasneje v Plitvicah. Vsa čast voznicama ZOE-ja, sicer z zamudo, a prispeli sta v Smiljan. Na vrh Velebita sta prišli s skoraj prazno baterijo, nato sta navzdol regenerirali za 30 km. Tu sta hoteli polnit na polnilni etrel-a v parku, vendar je polnilni sistem v ZOE in polnilna postaja zmagovalna kombinacija. Polnilni kabel je ostal zaklenjen v postaji in veselja je bilo konec. Ironija je v tem ,da je najeti ZOE LJ…… delal reklamo za polnilne postaje Ducati. Do Smiljana je prišel kasneje tudi e hrošč, vendar je zopet zamudil agregat. Hotel je napolnit na polnili postaji. Žalostno Mennekes blokiran z zaklenjenim kablom.
Odšel sem naprej do Plitvic, tam na hitro napolnil, ter med prvimi odšel v Zagreb. Do Zagreba sem prišel brez polnjenja in z veliko preostalega časa do končne kontrole. Šel sem v privatno rezerviran apartma, 100m od Trga Bana Jelačića. Kasneje pa z avtom na trg, na časovno kontrolo do minute natančno, ter ostal na 4.mestu. Kasneje sva z ženo odšla v apartma (29€) v bližini. Tam pa zakon, na dvorišču češnje, avto pod oknom apartmaja, 20A na vtičnici. Do naslednjega dne napolnil 100%. Za zajtrk so bile češnje z dvorišča.
Zjutraj sva odšla peš na trg, na kavico. Tam se je polnilo nekaj Tesel. Ko so začeli postavljat pisto za preizkušnjo, sem odšel po avto pod češnjo. Ker sem bil še vedno četrti, sem bil pred zadnjo preizkušnjo živčen. Potrebno je bilo prepeljati progo v 30 sekundah in ustaviti na črti. Na telefonu sem namestil štoparico. Na startu zelena luč in gremo, pritisnil sem štoparico in sem šel pol proge hitro, da ne zamudim, drugo polovico počasi in gledal čas. Ko sem bil blizu, vidim, da zamujam, gas in nato zaviram. Na trgu je gladek kamnit tlak in gume so potrebne menjave, zasankal sem čez črto in dobil 500 kazenskih točk. Padel sem na 8.mesto. No gume in kamniti tlak je moj izgovor, kriv sem samo jaz. Bil je pač moj prvi tak rally. Skupno z vožnjo domov prevozil 1200 km in to z vozilom E-Punto kateri ima že preko 120.000 kilometrov prevoženih s pomočjo elektrike.Božič Marjan, edini Slovenski uvrščen rally voznik.
Po Planini se je razgledna pot vila do vasi Erzelj. Edini kraj v Sloveniji, ki se začne s črko »E« Erzelj. Nad Erzeljem je zaselek Tabor z obzidjem, ki so ga domačini zgradili, kot utrdbo pred turškimi vpadi. Tudi sem nas je vodila pot, prav do vrha. Cesta je strma, vendar problema za električni avto ni. Morda za parkiranje večjega števila vozil.
Erzelj
Pred odprtim društvenim srečanjem DEVS smo skupaj z organizatorjem Marjanom opravili kratko krožno pot, ki jo nameravamo opraviti tudi z dnem 21. 5. 2016.
Pot ni dolga, vsebuje pa postanke, ki po konfiguraciji terena spominjajo na Toscano. Lahko bi jo tudi poimenovali vinska cesta, saj vinogradi prevladujejo.
Po vožnji skozi Ajdovščino je bil poleg letališča naslednji postanek na Planini, kjer je bila možnost kratkega vzpona do razgledne točke Sv.Pavel. Od tu je baje prekrasen pogled v Vipavsko dolino. Vendar nisva šla, se je mudilo naprej.
Pipistrel v Ajdovščini
Pogled na Vipavsko
Mnoge poti se na Vipavskem končajo v vinskih kleteh. Tudi v našem primeru je bilo podobno. Po ogledu zaščitene vasi Goče smo naleteli na domačina Jožeta. Z njim smo se pogovorili in dogovorili za voden ogled zaščitene vasi in seveda naju je povabil v vinsko klet. Ena izmed 75, ki jih imajo v vasi. Po parih kozarcih vina, smo sklenili dogovor. Vidimo se v maju, Jože poskrbi za hrano in pijačo ter za profesorico zgodovine, ki bo poskrbela za strokoven ogled vasi.
Jože in Marjan
Po Gočah pa naravnost v center Vipave. Reka Vipava izvira v deltastem izviru, posebnost tudi v evropskem merilu. Ogled prenovljene Lanthierjevega dvorca in mnogih mostov. Nisva jih preštela baje, naj bi jih bilo 25, to pa že zadostuje, da kraj spominja na Benetke. Turistična znamenitost, ki je še premalo znana doma in v tujini.
Postanek na Taboru nad Erzeljem
Predzadnji postanek je bil v Vrhpolju. Voden obisk z lokalnim župnikom in razlaga cerkvenih mozaikov. Avtor mozaikov je g.Marko Ivan Rupnik, ki velja za Michelangela 21 stoletja.
Tako smo sklenili pot z vrnitvijo v športni park Budanje. Skupno 35,2 kilometrov, največ časa vzame ogled znamenitosti in postanki pri gostoljubnih domačinih, da ne govorim o obveznem ogledu vinskih kleti na Gočah.
Zadnje čase nas uporabnike električnih vozil razburjajo podražitve na sistemu hitrih polnilnih postaj SODO, ki jih je v upravljanje prevzel Petrol. Cene so po ceniku trenutno v akciji, vendar pa je cenik za gostovanje določen na 0,50 € za minuto polnitve pri vseh treh operaterjih, ki so vključeni v projekt. Smatrics (Avstrija), Greenway (Slovaška) in Petrol (Slovenija).
Cena za gostovanje je enaka pri Smatricsu, Greenwayu in Petrolu, se pravi je bila verjetno dogovorjena in ni rezultat prostega trga.
Za simulacijo stroškov smo naredili plan potovanja z električnim vozilom iz Bratislave preko Avstrije do Portoroža. Pri izračunu porabe električne energije smo se odločili za najbolj prodajano električno vozilo Nissan Leaf z novo 30 kWh baterijo. Pri primerjavi stroškov za različne energente pa smo uporabili kalkulacijo spletnega servisa ViaMichelin. Dolžina poti od centra Bratislave pa do centra Portoroža je po izračunu poti, ki jo predlaga 565 kilometrov.
Stroške za klasične energente smo izračunali na podlagi spletnega naslova. http://www.viamichelin.co.uk/ 44,56 € za bencin 98 oktanski po ceni 1,3 EUR za liter.
Vir https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi 29,91 € za diesel po ceni 1,1 EUR za liter.
Vir https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi 21,60 € za LPG po ceni 0,55 EUR za liter.
Vir http://www.plinske-crpalke.si/cene 13,60 € za elektriko po ceni 0,16 € za 1 kWh.
Vir: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5981&idp=2&headerbar=1Glede na znane cene energentov je v zgornjem primeru najceneje uporabiti električno vozilo. Glede na cene na hitrih polnilnih postajah pa se zgodba bistveno spremeni. Za omenjeno pot bi se morali zaradi 30 kWh baterije ustaviti vsaj na štirih hitrih polnilnih postajah. Pri porabi 15 kWh/100km dobimo skupno porabo 85 kWh za 565 kilometrov. Zaradi gostovanja pa bi bila cena 0,5€ na minuto polnjenja.
Polnitve na obstoječi hitri polnilni infrastrukturi.
Smatrics , Gera Gasse 31, 2700 Wiener Neudorf
Prevoženih 103 kilometrov
Napolnitev baterije iz 40% na 90%, čas polnitve 25 minut, 25x 0,50€=12,5 €
Energie Steiermark, Neudorf 163, 8262 Ilz
Prevoženih 200 kilometrov Napolnitev baterije iz 30% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0 €=0 €
Petrol, Tepanje 10c, 3210 Spodnje Grušovje
Prevoženih 342 kilometrov Napolnitev baterije iz 20% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0,5 €=15 €
Petrol, Notranjska cesta 75, 1370 Logatec
Prevoženih 470 kilometrov Napolnitev baterije iz 20% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0,5 €=15 €
Smatrics
Energie Steiermark
Do Portoroža je od zadnje hitre polnilne postaje še 95 kilometrov. Na hitrih polnilnih postajah bi plačali zaradi gostovanja 42,5 €. Vendar se tudi ta kalkulacija poveča za 15 €, če bodo v Ilzu začeli zaračunavati polnitev po istem ceniku za gostovanje. V primeru Slovenije bi si lahko pomagali tudi s predplačniško kartico za 10 €, ki nima časovne omejitve pri polnitvi. Skupni strošek bi se znižal na 32,5 €. Vendar je tudi v tem primeru cena višja od cene uporabe LPG ali Diesel energenta.
Zaključek
Vožnja z električnimi vozili je v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem, zaradi visokih cen gostovanj pri uporabi hitrih polnilnih postaj, praktično najdražji način cestnega transporta. Tukaj vizije pri podpori širitve e-mobilnosti s strani vpletenih ponudnikov ni videti. V primeru resnične podpore širitve uporabe električnih vozil bi morala biti strošek zgornje poti bistveno nižji od 21,60 € (LPG).
Skupno mnenje članov društva DEMS na zadnjem sestanku je bilo, da je primerna cena 0,05 € za minuto polnjenja ter hkrati še 0,1 € za 1 kWh. V zgornjem primeru bi to znašalo: 115min * 0,05 €+81 kWh * 0,1 € = 13,85 €.
Po več kot 200.000 km prevoženih kilometrih je Nissan Leaf (prva generacija, leto izdelave 2011), ki je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju polnilne infrastrukture tako v Sloveniji kot tudi v EU prikazoval še 2/3 začetne kapacitete pogonske baterije, pri čemer je bilo že zelo težko z enim polnjenjem doseči 100km (od začetka uporabe se je naredilo preko 4000 počasnih polnjenj in preko 1000 hitrih polnjenj). V juniju 2016 se je Simon Čretnik, sicer inženir v podjetju Siemens in tudi predsednik društva za električna vozila Slovenije – DEVS, odločil sprejeti ponudbo Nissan-a za nadgradnjo pogonskega baterijskega sklopa z novo baterijo. Servis je bil opravljen na Madžarskem pri Nissan Gablini, strošek posega pa je znašal cca. 7500 EUR (z vključenim 27% DDV-jem).
Po nadgradnji
Nadgrajena baterija je vozilu prinesla praktično novo življenje. Največja prednosti uporabe nove pogonske baterije so poleg večjega dosega (z izkušenim voznikom dosega do 200 km) tudi precej hitrejše polnjenje na hitrih DC polnilih postajah (večja konstantna polnilna moč v primerjavi z baterijo 1. generacije) in izboljšana učinkovitost (močnejša rekuperacija zavorne energije). Strošek nadgradnje “starejšega” vozila z novo baterijo v primerjavi s ceno novega vozila, ki je skoraj štirikrat višja, predstavlja zelo zanimivo možnost tudi za uporabnike, ki zaradi trenutnih cen še ne morejo ali želijo kupiti uporabnega električnega vozila.
Dunaj je mesto, ki ima v zavesti Slovencev poseben status. Pregovor »Kdor gre na Dunaj naj pusti trebuh zunaj«, je izšel iz časov, ko je bil Dunaj glavno mesto Avstro-Ogrske monarhije. Del te monarhije je bilo tudi današnje ozemlje Slovenije. Pregovor govori o časih, ko smo Slovenci hodili na Dunaj študirat in seveda zaradi višjih stroškov bivanja so bili študentje večkrat lačni. Zdaj je čas za nove izzive in odločili smo se, da se odpravimo na Dunaj z električnim avtomobilom.
Osnova za tako dolgo pot z električnim vozilom je dobro planiranje. Upoštevati smo morali možne postanke ter dejstvo, da smo se na pot odpravili z Nissan Leaf-om, ki ima še vedno 24 kWh baterijo, torej posledično manjši doseg , kot npr. novi Nissan Leaf s 30 kWh baterijo.
Glede na http://www.goingelectric.de/stromtankstellen/routenplaner/ bi potrebovali 3 polnitve na hitrih polnilnih mestih. Čas vožnje je bil ocenjen na 6 ur in 10 minut, od tega 3 ure 47 minut vožnje in 2 uri 23 minut postankov.
Drenikova ulica v Ljubljani
Pot se je začela ob 6:00 uri zjutraj s stanjem baterije 98 %, zunanja temperatura 16 stopinj, vreme jasno. Ob 7:12 smo po prevoženih 96,5 kilometrih in s preostankom 23 % baterije, prispeli do BS Tepanje, smer Maribor.
Povprečna poraba je bila 14,3 kWh/100 km. V 10 minutah smo napolnili za 7,3 kWh na 60 %. Povprečje polnjenja torej 43,8 kW. Postanek 10 minut je bil optimalen, največja hitrost polnjenja in minimalna poraba časa.
Nekje pred Mariborom
Do naslednje postaje smo pospešili porabo električne energije in se s hitrostjo med 115-135 kilometrov na uro pripeljali do BS Dobrenje. Razdalje med BS Tepanje in BS Dobrenje je 34,2 kilometra. Za to smo porabili zaradi večje hitrosti 40 % energije. Tudi povprečna poraba se je, zato dvignila na 15,8 kWh/100 km. V 24 minutah hitre polnitve smo napolnili za 13,8 kWh in sicer iz 20 % na 85 %. Med polnitvijo so se ob vozilu zbrali radovedneži, s katerimi smo poklepetali o prednostih in slabostih, ki jih doživimo ob uporabi električnih vozil. Zato smo dokončali polnitev na 92 %, odhod pa se je prestavil na 8:28 uro. Prehod meje pri Šentilju je potekal brez problemov, migrantov/beguncev ni več in tudi kontrola je zato bolj površna.
Naslednji cilj je bil polnilna postaja Ilz ob avtocesti. Plan je bil prevoziti 98,9 kilometrov. Zaradi neznane konfiguracije terena smo povprečno hitrost spustili na 95-100 km/h. Za 98,9 kilometrov smo porabili 74 % električne energije. Na polnilno postajo smo prispeli ob 9:41, zunaj se je ogrelo na 20 stopinj. Polnilna postaja je malce nenavadna glede na naše, vendar delujoča. Prijave ni, stroškov polnitve pa tudi ne. V 30 minutah smo napolnili na 87 % in s tem dodali 14,64 kWh v baterijo. Odhod se je zavlekel na 10:18 uro, naš naslednji cilj pa je bil 96,4 kilometra oddaljen kraj, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt).
PRORast Ilz
Dunajsko Novo mesto
Tja smo prispeli ob 11:33 uri. Slučajno smo našli Smatrics polnilnico in se seveda takoj priklopili. Za razdaljo 96,4 kilometrov smo porabili 68 %. Povprečje se je izboljšalo, to pa je verjetno povezano tudi z zunanjo temperaturo, ki je narasla na 22 stopinj. Ob tej polnilnici je bila visoka tudi temperatura baterije. Vendar problemov ni bilo, saj se baterija učinkovito ohlaja in je polnitev potekala brez problema. Čas polnitve je na Smatricsu omejen na 30 minut. Na srečo je 30 metrov stran prijazni Turek, ki postreže tudi Efes pivo. Pivo pa je tudi razlog, da podatki o kWh urah niso zapisani. Ob izklopu polnilnice smo se še vedno hladili ob pivu. Se pa je baterija napolnila iz 19 % na 86 %.
Naslednji končni cilj je bila letna rezidenca Avstro-ogrskih cesarjev dvorec Schönbrunn. Po prevoženih 47 kilometrih je napolnjenost baterije iz 86 % padla na 56%. Navigacija je povedala svoje: »Prispeli ste na cilj.«
Pot smo uspešno zaključili. Razdalja 380 kilometrov, čas vožnje in polnitev 5 ur 31 minut. Povprečna poraba 14,5 kWh na 100 kilometrov. Pri poti na Dunaj lahko računamo z 3×20 minutnimi postanki, vendar je dandanes veliko ljudi, ki se zanimajo za električna vozila in vsem posvetimo tudi nekaj svojega časa za vse odgovore na njihova vprašanja.Zapisal
Ignac ZavršnikP.S.
Istega dne smo se tudi vrnili nazaj v Ljubljano. Skupaj smo ta dan prevozili 786 kilometrov, porabili 116,3 kWh energije, ter dosegli povprečje porabe 14,8 kWh / 100 kilometrov.
V petek 8.julija 2016 se bo v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik v Novem mestu med 9.00 in 20.00 uro odvijal 2. Arduino dan, ki pa je glede na razpisano rdečo nit zelo zanimiv tudi za razvijalce s področja električnih vozil. Seveda bomo tudi uporabniki električnih vozil zelo veseli kakšnega novega izdelka, ki bi pomagal pri hitrejšem razvoju trga električnih vozil. Razvijalci vljudno vabljeni!
Glede na množico izkušenj, ki jih imamo z vsakdanjo uporabo električnih vozil člani društva DEVS pa bodo razvijalci gotovo z zanimanjem prisluhnili našim željam in potrebam (npr. iskalnik EV prijaznih hotelov, gostiln, trgovin, barov, ….za pametne telefone,…) zato smo seveda na dogodku dobrodošli tudi uporabniki EV. Poskrbljeno bo tudi za polnjenje električnih vozil (na voljo bo najmanj 6 šuko vtičnic s po 16A). http://www.startengine.si/
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
