Od več kot 200 trenutno registriranih članov si jih je 55 minuli četrtek vzelo čas in se podalo na pot do Volčjega Potoka, najbolj zagnana sta prišla prav iz Finske, naravnost s poti!
Zbori v sredini marca so, kot je to v Sloveniji, deželi številnih društev in neomejene birokracije, namenjeni letnim poročilom, ki jih je potrebno predložiti ustreznim organom. Tako smo tudi prisotni člani (soglasno, če ne štejemo kakega skromnega, a prizadevnega člana, ki se je vzdržal glasovanja o “svoji” funkciji ali poročilu) sprejeli oz. potrdili poročilo o delu upravnega in nadzornega odbora ter Letno poročilo Društva za leto 2018 ter seveda program dela za leto 2019, kar nam je vse podrobno predstavil predsednik društva, Ignac Završnik.
Že med samimi predstavitvami, pa tudi kasneje v razpravi, najbolj pa pod točko razno pa se je izkazalo, da imamo poleg teh rutinskih opravil člani povedati in postoriti veliko konkretnih, vsebinskih zadev na teme, ki nas zadevajo.
Prva priložnost, da se spet izkažemo, tako z močno udeležbo kot bogato razpravo, bo že konec 29.3.2019 na posvetu na temo javne polnilne infrastrukture.
Že naslednja priložnost za druženje in delo pa bo od 12. do 14. aprila v Moravskih toplicah, na 6. mednarodnem srečanju društva, kar bo tudi naš osrednji letošnji dogodek.
Med pomembnejšimi lahko omenimo še volilni zbor članov v začetku septembra.
Ob krajši, a prijetni pogostitvi v restavraciji golf kluba Arboretum, ki se je po uspelem prednovoletnem srečanju že drugič izvrstno obnesla, so prisotni člani društva izmenjali še precej mnenj in zamisli.
S pomočjo naših članov Blaža in Sebastijana je hotel Radisson Blu Plaza Ljubljana bogatejši za tri električne polnilnice, ki so nameščene na parkirišču v kleti hotela. Polnilne postaje delujejo po principu “priključi in polni”. Zaradi zagnanosti entuziastov so se polnilnice postavile v zelo kratkem času.
Investicija je bila izpeljana s pomočjo Teslinega programa, na podlagi katerega se, na osnovi določenih pogojev, polnilne postaje podarijo. Ob tem pa se lokacija postavi tudi na svetovni zemljevid polnilnic znamke Tesla. Prepoznavnost hotela je tako dosežena na preprost način.
Z nagovorom ob otvoritvi polnilnih postaj je zbrane člane društva DeMS nagovoril Blaž Hrovat, ki je predstavil, kako je potekalo delo na tem uspešno zaključenem projektu.
Otvoritev smo zaključili s pogostitvijo, kjer je pogovor potekal o temah s področja eMobilnosti.
Kot uporabnik električnega avtomobila v Sloveniji in član DEMSa, sem pripravil kratek povzetek videnega trga električnih avtomobilov na Kitajskem. Na Kitajskem sem poslovno večkrat letno že zadnjih deset let, tako da lahko spremljam napredek, ki se na Kitajskem odvija neverjetno hitro.
Električnih avtomobilov, ki so nam poznani in jih vozimo člani DEMSa, na Kitajskem praktično ne bomo našli. Prvi razlog je, da so skoraj vsi električni avtomobili, ki jih vozimo v Sloveniji ali pa Evropi oblike hatchback, kar v Aziji ni preveč priljubljeno, saj mora avto imeti limuzinski zadek ali pa biti SUV. Tako kar takoj odpadejo razni Zoe, Golfi, i3, Leafi, Ioniqi, ki so najbolj priljubljeni v Evropi. Drug razlog, zakaj teh avtomobilov ni na Kitajskem pa je cena. Avtomobil, ki ni izdelan na Kitajskem je zaradi zaščite Kitajskega trga obdavčen s skoraj 100 % davka, kar je popolnoma nerealno, glede na cene avtomobilov, izdelanih na Kitajskem.
Seveda boste na Kitajskem našli Tesle, saj je veliko premožnih (beri nesramno bogatih) Kitajcev, ki jim visoka cena predstavlja statusni simbol. Posebej tukaj izstopa Hongkong, kjer je verjetno blizu 10% Tesel S in X. Seveda je v Hongkongu tudi približno 10 % ekstremno prestižnih avtomobilov od Rolls Royce, Maybachov, McLarnov, Ferarijev itd. Z BMW sedmico ali Mercedes S klaso, tu pač ne boste opaženi.
Kitajci so pred Evropo še v eni stvari. Vsi električni avtomobili imajo posebne prelivajoče belo/zelene tablice že od leta 2016, vse ostale tablice so modre za bencinske avtomobile ali dizelske tovornjake. Dizelske avtomobile so Kitajci preskočili in jih razen tovornega programa na Kitajskem sploh ne morete registrirati. Kdo bi si mislil, da so Kitajci že zdavnaj vedeli za dieselgate afero in vnaprej prepovedali dizelske avtomobile? Zelene tablice lahko trenutno dobijo le 100 % električni avtomobili, pred časom pa so vanje spadali še priključni hibridi z dometom vsaj 100 km, torej mehki hibridi se ne vozijo z zelenimi tablicami.
Torej Evropa, dajmo nekaj skopirati od naših azijskih prijateljev.
Po številkah prodanih avtomobilov je kitajski trg največji na svetu. Največji po proizvodnji in prodaji električnih avtomobilov. Kitajci vozijo kitajske električne avtomobile, ki jih je, ne boste verjeli, zelo veliko različnih modelov in cene niso zasoljene, kot so v Evropi. Preden gremo malo pogledat kaj vozijo, se dotaknimo še razloga, zakaj Kitajci vozijo električne avtomobile. Ne, Kitajci niso ekološko usmerjeni, kot bi človek pomislil iz naslanjača v Evropi, niti slučajno. V to so prisiljeni, dobesedno. Zakaj?
V večjih kitajskih mestih Shanghai, Beiging (Peking), Wuxi, Jinan, Shenzen je skoraj nemogoče dobiti registrsko tablico za registracijo avtomobila. Država je za ta mesta že nekaj časa nazaj omejila izdajo tablic in na tablico morate trenutno čakati nekaj let. Tablico lahko dobite, če imate srečo pri žrebu, hkrati pa tablica stane 100.000 Juanov, kar je približno slabih 12.900 evrov. Ja, prav ste prebrali. Če želite imeti na Kitajskem v prej naštetih večjih mestih avto, morate odšteti slabih 12.900 evrov za tablico in še nanjo čakati nekaj let, da boste imeli srečo na žrebu … ali pa si izberete električen avtomobil. Tablico za električen avtomobil dobite takoj, skoraj brezplačno, približno tako kot v Evropi. Torej je nakup električnega avtomobila po večini ekonomski. Pred časom je bila politika odprta še do priključnih hibridov, kar pa sedaj večinoma ni več mogoče.
Seveda bi iznajdljivi Kitajci takoj avtomobile registrirali izven mest in jih pripeljali v mesta, kar pa tudi ni mogoče. V določenih urah se sploh ni mogoče voziti, čez mesto po glavnih cestah s tablicami, ki niso registrirane v mestu, tako da ostanejo le stranske ceste, kar pa je z vidika prometa nerealno.
Razlog za nakup je v večini primerov ekonomski in časovni, saj morate vedeti, da električen avto za Kitajsko ni tako primeren z vidika razdalj, kot je za Slovenijo ali Norveško. Razdalje na Kitajskem so ogromne. Samo z ene strani na drugo stran mesta Shanghaj je zračna razdalja 100 km, po obvoznici pa že 350 km. Kar pa je v korist električnim avtomobilom, pa je veliko stanja v kolonah, počasna vožnja, kar je v korist dometu. Tudi na avtocesti je hitrost višja od 120 km/h precejšnja redkost in zelo nevarno početje. Vedeti morate namreč, da tu tovornjaki vozijo po vseh pasovih, od skrajno levega prehitevalnega, do skrajno desnega in tudi sredinskega, tako vožnja z avtom predstavlja nekakšno slalomiranje po vseh pasovih. Brez troblje pa vožnja itak ni mogoča.
Kitajska država oz. bolj mestni veljaki v večjih mestih razmišljajo tudi na javno infrastrukturo. Tako se v nekaterih mestih, tu prednjači Shenzen, vozi na tisoče električnih avtobusov. Samo v Shenzenu je po današnjih podatkih registriranih 16.000 električnih avtobusov. Na sliki parkirišče za mestne avtobuse v Shenzenu. Tako na prvi pogled se električni avtobusi sploh ne ločijo od drugih, le ko se jim približaš, so precej tiho in vozijo s seboj zelene tablice.
Še ena zanimiva informacija iz Shenzena. Do konca leta morajo biti vsi taksiji v mestu električni, kar pomeni 13.000 električnih taksijev, ki ne onesnažujejo okolja s CO2.
Tudi na Kitajskem največja težava polnilna infrastruktura, ki se razvija prepočasi. V zadnjih letih je opaziti cela ločena parkirišča za električne avtomobile, na katera sploh ne moreš vstopiti brez zelene tablice. Za vstop na parkirišča namreč skrbijo kamere, za prepoznavo registrskih tablic in tudi plačevanje ne poteka s parkirnimi listki, ampak enostavno preko telefona. Na taka parkirišča tako brez zelene tablice ne gre in tako ni težav z bencinskimi avti, ki bi zasedali električna parkirišča.
Na Kitajskem pa je tudi razlika, da ne postavijo enega ali dveh polnilnih mest, ampak jih postavljajo po 10 in več skupaj, tako je npr. v garažnih hišah kar precej parkirnih mest skupaj na enem mestu.
Kitajska premore tudi športne električne avtomobile. Tu je najbolj znan NEO EP9, ki je super športnik. Lasti si najboljše čas med vsemi EV na sloviti stezi v Nurburgringu in nekaj časa sploh najboljši čas med vsemi avtomobili, dokler si ga ni nazaj vzel McClaren. NEO EP9 premore cel Megavat 1340 konjev. S tem rekordom steze so Kitajci vrgli v obraz rokavico ostalim proizvajalcem tudi takim kot je Rimac.
Na spodnji povezavi je dostop do električnih avtomobilov, ki jih je mogoče kupiti ta trenutek, se pravi niso v prototipni fazi, poleg avtomobilov pa so tudi cene, slike in vse specifikacije.
V iskalniku je mogoče izbrati vrsto avtomobila po velikosti in tudi po dometu.
Cene pa je potrebno malo pomnožiti in deliti, da dobite evre. Cena 7.99 – 9.99 pomeni, da je cena med 79.900 in 99.900 yuanu, kar bi na današnji dan pomenilo ceno med 10.257 in 12.825 evri.
Pa veliko veselja ob ogledu avtomobilov, ki so že danes dostopni širšim množicam po dostopnih cenah.
Glede na vse videne kitajske avtomobile, mi je osebno najbolj pri srcu NIO ES8. Za 50 tisočakov v evrih dobite 5 m avtomobila, s 650 konji, 7 sedeži in veliko prestiža. https://www.nio.io/es8 . Avto je že na cestah po Kitajskem in bo bojda naslednje leto na voljo v Evropi. Dizajn ni prav nič kitajski.
Kitajci imajo tudi nadomestek za Leafa. To je Nissan Leaf limuzina, ki se na Kitajskem imenuje Silphy in stane slabih 22.000 evrov z vso opremo in 40 kWh veliko baterijo.
Stoenajst (111) udeležencev se je včeraj, v petek, 7. decembra, zbralo v restavraciji Golf klub Arboretum, na prednovoletnem srečanju društva DeMS.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva, Ignac Završnik, ki je na kratko omenil dosežke letošnjega leta in izzive za prihodnje, nato pa je udeležence nagovorila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor, dr. Darja Piciga. Predstavila je prizadevanja ministrstva na področju trajnostne mobilnosti – sofinanciranje inovacijskih projektov iz Sklada za podnebne spremembe v 2019, v 2020 pa že iz večjega Sklada za inovacije EU, ter zbrane pozvala, da izkoristijo te možnosti.
Društvo šteje več kot stosedemdeset (170) članov in velik uspeh za društvo je, da je po izjemno dobro obiskanem letošnjem osrednjem dogodku maja v Gozd Martuljku postavilo konec leta še en nov mejnik, rekord po številni udeležbi!
Prednovoletno srečanje je bila idealna priložnost tako za spoznavni večer za nove člane društva (letos smo narasli za celih sto članov), kot tudi za predstavitve znanj s področja e-mobilnosti.
Najprej je starosta slovenske e-mobilnosti in svetovni rekorder v dosegu z enim polnjenjem Andrej Pečjak odpredaval koristne napotke s področja e-mobilnosti za nove uporabnike, nato pa še predstavil trajnostni energetski krog, ki ga, kot celostno rešitev ponuja njegovo podjetje Metron.
Ob predstavitvah rešitev za samooskrbo se je brž razvila živahna, pozitivno naravnana diskusija, ki se je nadaljevala med večerjo, Izkazalo se je, da bo potrebno organizirati še več takih dogodkov, tako strokovnih posvetov, kot tudi družabnih srečanj.
Med člani in povabljenimi gosti pa ni manjkalo še drugih znanih imen: Tone Gorup iz podjetja NGV, ki je razvilo najhitrejšo električno rolko in z njo jeseni 2015 v Sečovljah prišlo v Guinessovo knjigo rekordov, Roman Sušnik (Emrax), vodilni snovalec elektromotorjev, predstavniki Eko sklada, in mnogi drugi.
Tudi družabno zabavni del je lepo uspel in velik del članov je vztrajal do poznih večernih ur. Obisk je presegel pričakovanja organizacijskega odbora, restavracija Golf kluba je bila komaj dovolj velika, tako da bo društvo DeMS zaradi hitre rasti in vsestranskega zanimanja v prihodnje pred velikimi izzivi.
Z izbiro lokacije je društvo na nek način vrglo tudi rokavico ravnokar izvoljenim občinskim svetnikom in županom okoliških občin Domžale, Trzin, Mengeš; Kamnik, ki so bolj kot ne siva lisa na slovenskem zemljevidu e-polnilnic.
Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 112 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Prvih 60 polnilnih postaj smo preverjali v spomladanskem času, 52 polnilnih postaj pa v jesenskem delu leta 2018.
Stanje se izboljšuje, vendar za opis stanja lahko uporabimo enak stavek, kot smo ga zapisali pred časom. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 oziroma z drugim javnim razpisom 53SUB-EVPOL16 . Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili, v skladu s pogodbo, predani Eko skladu. Vse investitorje bi želeli opozoriti na enaka pogoja iz obeh razpisov. Istočasno polnjenje dveh električnih vozil in oznake v skladu s pravilniki o prometni signalizaciji.
Pred časom smo zapisali naslednje:
“Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture, financirane iz javnih sredstev.”
Glede na stanje na terenu so se besede stopile kot spomladanski sneg. Naloga in poslanstvo Društva e-Mobilnost Slovenija je opozarjati na polnilno infrastrukturo, ki ne ustreza razpisnim pogojem. Naloga Eko sklada pa je, da ustrezno z ugotovitvami ukrepa za izboljšanje stanja na tem področju.
S pomočjo naših članov Tomaža in Sebastijana so Dole pri Litiji bogatejše za dve električni polnilnici, ki sta nameščeni na TIC-u oziroma bivši pošti. Polnilni postaji delujeta po principu “priključi in polni”. Sedaj lahko Oglarsko deželo obiščete tudi z električnim vozilom, ki ga napolnite na novi pridobitvi. Zaradi zagnanosti entuziastov in širše podpore se kraj razvija in hodi v korak s časom.
Običajno si pri takšnih investicijah občine pomagajo z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, vendar v tem primeru ni bilo tako. Investicija je bila izpeljana s pomočjo Teslinega programa, na podlagi katerega se, na osnovi določenih pogojev, polnilne postaje podarijo. Ob tem pa se lokacija postavi tudi na svetovni zemljevid polnilnic znamke Tesla. Prepoznavnost kraja je tako dosežena na preprost način.
Kratek program z nagovorom ob otvoritvi polnilne postaje je zbrane krajane spodbudil k vprašanjem na temo eMobilnosti. Zbrani člani društva smo z veseljem odgovarjali na vprašanja in seveda smo opravili tudi nekaj testnih voženj z električnimi vozili. Prve vožnje z električnim vozilom pač ne pozabiš.
Otvoritev smo zaključili s pogostitvijo v bližnji gostilni, kjer smo pogovore z lastnikom gostilne nadaljevali v smeri postavitve nove polnilne postaje. Očitno bodo polnilne postaje za električna vozila postale del običajne infrastrukture.
Udeležba članov Društva e-Mobilnost Slovenija je bila rallyu eVia 2018 odlična. Vse ekipe, ki niso bile iz Avstrije, so bile povezane z našim društvom. Ekipe iz Italije, Slovaške in Slovenije so dokaz, da delujemo mednarodno.
Zastopalo nas je 10 ekip od skupaj 36 in tudi uspehi niso izostali.
Ekipa ZTR Lendava (Romeo Varga in Rok Petja) se je uvrstila med prve tri v dveh različnih kategorijah, ekipa e-Punto (Marjan Božič in Lucija Božič) pa v eni.
Čestitke obema ekipama za odlično uvrstitev.
Ogrevalni dan
Ogrevalni dan je bil namenjen uvajanju voznikov v pravo dirko z električnimi vozili, ki se je začela v petek. Priprave, polno dobre volje, spoznavanje ekip ter logistični problemi pri iskanju starta so zaznamovali začetek dirke. E-Brunch z regionalnimi dobrotami je prispeval k naelektrenem duhu udeležencev. Pozdrav šolske mladine iz St. Margarethen and der Raab pa je z vzklikom ‘e-Via’ dodal spodbudo za začetek dirke.
Zanimiva je bila vožnja na poligonu varne vožnje ARBO, kjer smo opravili preizkus vožnje med stožci in na spolzkem terenu.
Prvi dan se je končal pri paviljonu Expo pri Murski Soboti, kjer smo vozila prepustili skrbnikom za polnjenje električnih vozil. Treba jih je pohvaliti. Zjutraj so bila vozila polna. Zvečer pa smo imeli v hotelu Diana še posvet pred uradnim začetkom dirke. Glede na lansko leto je vodenje potekalo v nemškem in slovenskem jeziku. Razumljivo je bilo vsem.
Začeli smo v meglenem vremenu, ki se je kasneje spremenilo v lep, sončen jesenski dan. Po kratkem nagovoru udeležencev, s strani Mursko Soboškega župana, se je dirka začela. Pohvalno je dejstvo, da se je župan pripeljal z električnim vozilom, kar se tudi spodobi za dirko z električnimi vozili.
Postanek ob stolpu Vinarium v Lendavi smo popestrili z intervjujem, ki smo ga imeli za RTV Slovenija. V intervjuju se je predstavil tudi naš član Adrian, ki ima še vedno svetovni rekord, 1078 prevoženih kilometrov brez vmesnega polnjenja z vozilom Tesla S. Ozaveščanje širše javnosti je del poslanstva našega društva.
Po dnevu, polnem preizkušenj in testov sposobnosti, smo dan zaključili s panoramsko vožnjo v kraju Stubenberg am See. Utrujeni in polni vtisov smo večer zaključili z neformalnim druženjem.
Dan se je začel z meglo in soncem, ki je posijalo izza megle. start je bil ob 8:00, kar je za udeležence pomenilo, da jim je prišla prav kava, ki jo je skuhal naš član Martin. Zanimivost, kot vir električne energije je uporabil hišni hranilnik električne energije.
Prvi na startu je bil eGolf z našim članom Stanislavom. Vedno prvi na startu in zato tudi največkrat fotografiran.
Tekmovalnost je bila višku, saj so se ekipe trudile v vseh preizkušnjah. Nekateri so skušali ujeti točen čas in so vozili preko vseh omejitev, tudi 210 km/h. Drugi pa so zmagovali v varčni vožnji. Dan se je zaključil na Ptuju v Dominikanskem samostanu.
Poleg tekmovalnih ekip se je zbralo tudi nekaj predelanih vozil, npr. naš član Jože s predelanim eClio. Nestrpnost pred razglasitvijo rezultatov smo blažili z dobro pijačo in jedačo in prekrasno okolico, s pogledom na Dravo. Zaključna prireditev je potekala v vzdušju pričakovanja razglasitve dosežkov. Čezmejno sodelovanje je pozitiven cilj, ki nas druži z vseh strani državne meje.
Čestitke vsem ekipam, ki so se udeležile dirke z električnimi vozili, bilo je zabavno in upam, da se naslednje leto ponovno vidimo.
Evropski teden trajnostne mobilnosti je za člane Društva eMobilnost Slovenija potekal v znamenju druženja z mladimi in obiska različnih lokacij.
V sredo, 19. septembra 2018, smo se v okviru projekta celostne prometne strategije, zbrali v Sežani na prireditvi »Naše ceste so lahko prijazne«. Prireditev se je začela na parkirišču pred OŠ Srečko Kosovel v Sežani, v bližini hitre polnilne postaje, ki jo mnogi izmed nas že poznajo. Obisk mladine in bližnje osnovne šole je popestrila dogodek.
‘Na mladih svet stoji’, je rek, ki je na tem dogodku zaživel v spretnostni vožnji z električnimi skiroji in kolesi. Obiskal nas je tudi župan občine Sežana, g. Davorin Trčona, ki smo mu med drugim izrekli pohvalo za našega člana Aleša Vodičarja, ki je v občini Sežana zaslužen za tako hiter razvoj na področju eMobilnosti.
Preizkusili smo se tudi v vožnji z električnimi kolesi, ki postajajo lažja in obenem močnejša. Z električnimi vozili smo predstavili delovanje društva DeMS na področju naše države in seveda tudi sosednjih držav. Omeniti je treba, da članstvo ne prihaja zgolj iz Slovenije.
V petek 21. Septembra 2018 smo se na povabilo g. Andreja Klemenca udeležili prireditve v občini Borovnica. Obisk članstva društva DeMS je presenetil vse, še zlasti organizatorja. Prireditev se je začela na parkirišču pri OŠ dr. Ivana Korošca. Vreme je bilo na začetku megleno in mrzlo, potem pa se je razjasnilo in tudi vzdušje je bilo temu primerno. Spoznali nekaj domačinov, ki so navdušeni uporabniki električnih vozil. Vse smo povabili v društvo DeMS, nekaj se jih je včlanilo na sami prireditvi.
Mladi iz bližnje osnovne šole so bili deležni predstavitve električnega vozila Tesla S. Najbolj zanimiva je bila vožnja brez voznika. Električno vozilo se je odzivalo na ime Belka. Naša sedanjost, ki postaja njihova prihodnost.
Poleg demonstracije samovozečega vozila so glavni hit med mladino in mladino po srcu, električna kolesa, električni skiroji, ki so bili na voljo za testne vožnje.
Druženje smo zaključili s skupinskim fotografiranjem pred ostanki viadukta v Borovnici. Organizatorju smo obljubili, pridemo še drugo leto v še v večjem številu.
Na žalost je planiran dogodek, ECOmeet v Ljubljani, v soboto zaradi slabega vremena odpadel. Prestavljen je na 13. 10. 2018. Če bi se želeli dogodka ECOmeet udeležiti z lastnim električnim vozilom, nam zaradi zagotovitve dovolilnice, sporočite registrsko številko vozila na naš elektronski naslov drustvodems@gmail.com.
Dopust je bil splaniran že par mescev prej. Tekom čakanja na končno zaslužen dopust se mi je ponudila priložnost za brezplačno polnjenje v tujini od nizozemskega ponudnika New Motion. Seveda sem se prijavila na njihov natečaj in dobila brezplačna polnjenja po celi Evropi. Ves plačljiv štrom je sponzoriran s strani New Motion.
Načrtovanje z aplikacijami in možne poti so prešle v začrtan plan. V enem dnevu gor do Leipziga, nato 3 dni v mestu: nedelja čas za počitek, ponedeljek ogled tovarne BMW Leipzig, torek prost dan, sreda pot do Landshuta, prespiva tam, v četrtek ogled starega mestnega jedra in ogled tovarne BMW Landshut, pot v Munchen, večerja v centru, prespiva v hotelu, nato pot čez Grosglockner če bo vreme vredu (rezervacije za petek še nisva imela, ker sva čakala na vreme).
Na pot sva se odpravila že zgodaj, ob 6. uri.
1. polnjenje sva opravila z obveznim kava postankom, in nakupom avstrijske vinjete (9EUR) na OMV Spodnje Dobrenje – smer Šentilj. SODO polnilnica – aktivacija z RFID kartico NewMotion
2. postanek Sankt Michael am Obersteiermark – polnilnico sem aktivirala z aplikacijo NewMotion in tudi prekinila polnjenje z aplikacijo.
3. postanek BP Tankstelle Klaus an der Pyrnautobahn, aktivacija z NewMotion kartico. Pavza za kavico.
4. postanek Eni Tankstelle St. Marienkirchen, Sharding Parking malo pred nemško mejo. Aktivacija z NewMotion kartico.
5. postanek Euro Rastpark Regensburg – Ost, odmor za kosilo. Aktivacija z NewMotion kartico.
6. postanek Raststätte Waldnaabtal – Ost, kratek postanek; zaenkrat še brezplačno polnjenje E.ON kasneje plačilo možno tudi z kreditno kartico.
7. postanek Brückenrasthouse Frankenwald – Ost; zaenkrat še brezplačno polnjenje E.ON kasneje plačilo možno tudi z kreditno kartico.
8. Prispela v Hotel Marriott Leipzig.
Pot dolga 891km je trajala 14 ur in 15minut, od tega same vožnje 10 ur in 7 minut, postankov pa za 4 ure in 8 minut. Ker sva se ustvljala na približno eno urco se nama pot ni vlekla zaradi same avtoceste. Večinoma sva vozila umirjeno, 110km/h na tempomatu, prehitevala tovornjake in avtobuse, veliko je bilo tudi dela na cetsi tako je bila omejitev še nižja, 80km/h, 60km/h… poraba je bila kar visoka s povprečjem 16,4kWh/100km tako sva porabila preračunano dobrih 146kWh, več kot 5 celih ”tankov” (28kWh kappa max). Ker polnilnice niso najbolj optimalno razporejene – so na vsakih približno 100km, se moraš ustavit kar na vsaki, saj do druge oddaljene 200km z visoko porabo po avtocesti ne prideš sigurno,ker ne poznava terena (gor, dol) ali pa bližje 4km ali 70km in se ne splača ustavljat na vsaki, tako moraš malce pogledat kje so in izbrat optimalno razdaljo med eno in drugo. Poleg tega pa še dež zvišuje porabo ter nizke temperature okrog 15°C niso najboljše za daljši domet.
Pot nama je minila kar hitro, nobenih večjih zastojev na avtocesti, garmin me je peljal enkrat celo po kratki bližnjici počez, zaradi zastoja ob delu na cesti. Me pa moti pri garminu v BMWjčku, da ne kaže grafike za vse izvoze, samo za večje. To je predvsem moteče ob večji gužvi v centru mesta na obvoznicah, kjer so izvozi speljani vzporedno z obvoznico, da sploh ne opaziš, da jo moraš zapustiti. Je pa hiter s preračunavanjem poti.
V Leipzigu sva se zvečer sprehodila do glavnega trga, kjer prenavljajo mestno hišo, ter se v stranski ulici usedla na večerni drink. Čin čin!
Zjutraj je bilo deževno vreme, nič kaj spodbudno, tako sva se malce še spočila nato pa odpravila do Panometra, 360° 32metrov velike panorame razbitine Titanika fotografa Yadegarja Asisija. Sama razstava ne temelji na sami tragediji Titanika ampak na meji med človeškim dosežkom tistega časa in tehnologiji in kljubovanju neizmerne moči narave. Res je izjemen občutek sprehoditi se med zgodovino odkritij in napredka v 20. stoletju, ko se je gradbena industrija razvijala s pomočjo novih tehnologij in materijalov.
Osupne tudi model premca Titanika in se vživiš v takratno obdobje, kako so ljudje za tiste čase doživljali takšne podvige modernizacije od tunelov, visečih mostov, nebotičnikov do gromozanskih strojev in čezoceanskih ladij.
Fotk iz razstave ne bom objavljala, ker si morate to sami pogledat in doživet vse detajle fotografije in atmosfero samega dogodka. Ni samo fotografska razstava ampak doživetje. Sama sva se zadržala več kot 2 ure.
V Ponedeljek sva šla na ogled proizvodnje BMW Plant Leipzig – Exclusive Guided Tour BMW i. Tam sva vidla še bolj podrobno kako je sestavljen najin i3, in kakšni materijali so uporabljeni ter proces združitve podvozja in kabine. V Leipzigu se ”rodijo” elektrificirani i3, i3s in i8 coupé in i8 roadster.
Velika večina sestavljanja je še zmeraj ročno delo zaposlenih, roboti se uporabljajo predvsem pri procesu izdelave posameznih delov. Tudi sama tovarna je naravnana zeleno, proizvajajo 70% elektrike s štirimi veternicami, ostalo jemljejo iz omrežja, velika večina prostora ob že zgrajeni tovarni je zelena, poraščena z drevesi – tam ne smejo graditi, tam kjer je pa provizorij parkirišče ali pa prazna parcela, tam pa lahko v prihodnje še dogradijo tovarno oz. skladišče.
Ker je fotografiranje prepovedano: ni ni slikc iz prozivodnje.
Pri recepciji me je gospodična prijazno vprašala če potrebujeva polnjenje, da nama z veseljem posodi rfid kartico za ponjenje med časom ogleda, a ker sva imela polnilnico v hotelu tovarna pa le malo ven iz mesta to ni bilo potrebno. Nekaj mest je bilo še praznih pri polnilnicah, bilo je vsaj 6 mest z Type 2, in 2x CSS hitro polnjenje. Parkirani pa i3, i8, Hyundai ionic in BMW hibridi. Tudi znotraj tovarne imajo zaposleni na voljo prve modele i3, ki ne dosegajo cestnih standardov, registrirane samo za vožnjo znotraj tovarne (do 30km/h) – niso street legal, tako so jih obdržali v tovarni za prevoz med posameznimi deli tovarne. Presenetilo naju je tudi uporaba vodikovih celic za pogon skladiščnih robotiziranih samovozečih vozičkov in črpalka za vodik sredi proizvodnje hale.
Sem pa mogoče pričakovala, da bo vodil ogled kakšen zaposleni iz BMW i programa, meni se je zdelo da je gospodič, ki naju je vodil po tovarni, samo študent. Ni imel nobenih informacij o prihodnih modelih serije i, glede na to da je takrat ravno izšla možnost prednaročila ix3 na Norveškem, nič o novi 120Ah bateriji, nedelovanju i remota v Sloveniji,…
Sicer pa oba navdušena nad videnim kako je nastal najin BMWjček.
V torek po zajtrku premišljujeva kaj pa danes? Ogled panorama towerja, sprehod po centru? Pejva v Berlin, ko sva že tako blizu… sej je samo 150km… enkrat na polnilnico pa sva gor! Polnilnica Linthe pri McDonalcu se ni in ni hotela vklopit, aplikacija ne sprejme mojga paypala, probam z mastercard opcijo prek aplikacije, ne in ne… ker sva bila predaleč od naslednje hitre polnilnice z zalogo baterije sva poiskala najbližji Type 2 v vasi pri B&B Linther Hof. Najprej težave z zaparkirano polnilnico, pred polnilnico pa skladovnica lesa za nadstrešek… motava naprej nazaj in končno uspeva priklopit kabel. Približno urco polnjenja da sva zasigurno prišla do naslednje hitre polnilnice Autobahnraststätte Grunewald West zravn BurgerKinga. Postanek za malico in naprej v center Berlina po osempasovnici, mimo stebra zmage, do Bradenburških vrat.
Tam sva iskala bližnje polnilnice, prva zaklenjena, firma očitno ne obstaja več, druga ne dela sploh, v tretje gre rado, parkirala pred nakupovalnem centrom in se priklučila, dela z NewMotion in Plugsurfing rfid. Peš šla nazaj mimo obeležja umorjenih judov evrope, ki je kot nekakšen labirint, mimo ameriške ambasade do Brandenburških vrat. Lep prizor ob popoldanskem soncu zaluštala se nama je ledena kavica, nekaj osvežilnega, saj je bil kar vroč dan. Znotraj trga zagledam Starbucks. Cold brew je odlična izbira za malce ohladitve in malce kofeina za nadaljno pot. Obvezen postanek za spominke takoj pri vratih – magnetki, šnekugle, kartice,…
Drugi postanek v Berlinu – the Wall – zid. Ura štiri/pet popoldne gužva, kolesarji, delo na cesti, zaprte ceste, obvozi,kaos… Naslednjič parkirava kje na obrobju centra in nato s podzemno v sam center mesta. Več kot eno uro sva rabila za 9km in 29 min dolgo pot po Googlu. Parkirala v parkirni hiši zraven Mercedezbenz Arene, kjer se je začel koncertni spektakel Helene Fisher, itak cela gužva okol parkirne hiše, sva prišla še ravno prav zgodaj da sva dobila parking in pred glavnim navalom.
Ob reki je ostanek zidu poslikan v sklopu East Side Gallery. Zanimivo je, da je dvojni zid, in tudi to da je bil na nekaterih odsekih zid, nekje pa samo žičnata ograja.
Pot nazaj je bila že v večernih urah, najprej skozi predmestje Berlina, nato pa sva zavila na avtocesto. Večinoma mestna vožnja nama je podaljšala domet do Tank & Rast Köckern West že dokaj blizu Leipziga. Tudi ta je ena od E.ON polnilnic ki je še brezplačna, kasneje pa plačnljiva preko aplikacije ali s kreditno kartico.
V sredo sva se sprehodila po centru Leipziga, do Panorama Towerja, kjer se lahko povzpneš na 29. nadstropje kjer so 3 restavracije in nato še par nadstropij višje na razgledno ploščad stolpnice za 3 EUR na osebo. Res je čudovit razgled na okolico mesta, na železniško postajo, vetrnice in tovarno BMW na severu, mestno središče in nogometni stadion Red Bull Arena na zahod (cena vstopnice od 55EUR naprej), termo elektrarna na jug,… Malce okrepčila v Peter Pane (res je dober pol literski ubijalec žeje ). Nato pa pot nazaj do Regensburga in naprej do Landshuta.
V Landshut sva prišla že v večernih urah, malce zmatrana in že se je znočilo. V hotelu imajo v garaži Tesla destination charger, a se nama ni hotel povezat z najinim BMWjčkom tako da ga nisva napolnila…
V četrtek sva se po check-outu odpravila na sprehod po starem centru. Čudovit in slikovit stari center velik kot center Ljubljane ob Ljubljanici. Očarljive stare hiše obnovljene v stilu gotike, in na vsakem vogalu cerkvica. Lepo urejena mestna hiša na glavnem trgu, obdana z rožami v tegelcih na oknih, res pričara duh malega mesta.
Dan sva nadaljevala z ogledom tovarne BMW Landshut, kjer delajo električne motorje, karbonsko ogrodje, sestav armaturne plošče ter zunanje plastične dele iz posebne modre mase za i program. Na parkirišču pred tovarno so bile vse polnilnice zasedene spet sva ostala brez polnjenja. Tako sva po končanem ogledu šla do bencinskega servisa OMV in se prilkopila na Smatrics hitro polnilnico in aktivirala z NewMotion kartico. Vmes sva skočila čez cesto v Lidl po malico in krenila proti Münchenu.
V Münchenu je bil plan malce pogledat BMW Welt če je kaj novega na i oddelku, ter obisk prodajalne Tesle, ki je blizu Marienplatza. V BMW Weltu je nov koncept iVision, brezćično polnjenje ter koncept čisto električnega Mini-ja. In prva hitra polnilnica spet deluje.
V Tesli pa sva se usedla v Teslo X in si skonfigurirala svojo. Razstavljene imajo tudi Tesline sončne panele in hranilnik energije Tesla Wall. Glede na to da imajo sami samo prodajo vozil, ne pa tudi prodajo ostalih zadev, so posredovali najin kontakt na Nizozemsko, kjer je oddelek za prodajo energetskih rešitev.
Iz Münchena sva štratala s polno baterijo, in šla proti vznožju Grosglocknerja. Ker je bila nesreča na avtocesti, naju je navigacija peljala čez vasi, in tako sva prihranila na porabi in povečal se je tudi doseg. Tako sva polnila na hitri polnilnici pred Merkurjem eno vas pred Zell am See v Saalfeldnu.
V Kaprunu kjer sva prespala, sva v Hotelu Sonnblick dobila prijetno dobrodošlico – rezervirano parkirno mesto pred teslinim destination polnilcem za ”vsa” ev vozila – a je bilo zaparkirano s strani nizozemcev. Še dobro da so kabli od destination chargerjev dovolj dolgi, da sva parkirala zraven in se priklopila ter polnila čez noč.
V ceno hotela je vključena tudi Zell am See-Kaprun Summer card, s katero imaš veliko popustov ali brezplačnih vstopnin v bližnje atrakcije. Šla sva si ogledat Vötter’s muzej starodobnikov, kjer je na ogled več kot 200 starih in redkih vozil na več kot 1400m2.
Pri vstopu na Alpsko cesto imajo električna vozila znižano ceno 26EUR (ICE 36EUR). Na poti gor je veliko razglednih točk, kjer se lahko ustaviš in poslikaš, ter malce sprehodiš naokrog. Ustavila sva se na Seidlwinkel, ter pri predoru Passheiligtum Hochtor kjer je najvišje ležeča polnilnica.
Šla sva še naprej do Kaiser-Franz-Josefs-Höhe razgledne ploščadi. Kelag polnilnica je bila zasedena (Kia Soul in Zoe), Tesla destination ”za vse ev” pa se spet ni hotela povezati z najinim i3. Čeprav bova nekaj % zregenerirala navzdol, bi še vedno tistih par % polnjenja v času obiska pomagalo da bi prišla vsaj do Radovljice.
Tako sva se morala ustaviti v Villachu v Lidlu, kjer nama je ravno pred nosom priklopil e-golf, tako sva 11minutk polnila na AC in šla v Lidl po malico (ujela še zadnje minutke ko je bila trgovina odprta), preostalih 20 minutk pa DC, da sva prišla do Kranja in nato domov v Trbovlje.
Prevoženih 2426km v dobrih 36ih urah v 7ih dneh. Povprečna poraba 14,6kWh/100km, povprečna hitrost 69,6km/h.
Dopust uspel, šofer je malce zmatran, navigator tudi, tako paše imeti še malce dopusta po dpoustu
Dne 6.-7. 9. 2018 je v Novi Gorici in okolici potekal 2. MAHLE Eco Rally v organizaciji AMD Gorica. Organizatorje smo že spoznali na našem tradicionalnem 5. mednarodnem srečanju društva DeMS v Gozd Martuljku. Skupna pozitivna zgodba naelektrena z električnimi vozili se je iz Gozda Martuljka preselila v Novo Gorico. Rallya se je udeležilo 24 ekip, od tega je bilo 6 ekip povezanih z našim društvom DeMS. Večina članov društva se je prvič srečala s pravim rallyem, na katerem so veljala FIA pravila, zato smo se učili pravil in čudili uvrstitvam, ki smo jih dosegali. Nikakor nam ni bilo jasno od kod dobra oziroma slaba uvrstitev, resnici na ljubo pa ob profesionalnih rally voznikih tudi nismo upali na prva mesta.
Prvi dan je bil namenjen ogrevanju vozil in voznikov. Proga v skupni dolžini malo pod 90 kilometrov je vsebovala dva točnostna preizkusa in postanek v Vili Vipolže s kulinaričnim presežkom. Združitev ceremonialnega starta izpred hotela Perla je bil dogodek za vse udeležence in tudi gledalce ob startu. Teh pa ni bilo malo. Prava promocija e-mobilnosti v živo, primerjava tihih in hitrih električnih vozil s hrupnim športnimi vozili za rally. Udeležencem MAHLE eco Rally se nam zdelo, da smo priča prehodu v trajnostno obliko transporta, tudi na področju avtomobilskega športa. Dan se je zaključil s pogostitvijo v hotelu Perla.
Drugi dan se je začel zgodaj, proga je bila bolj zahteva, vsebovala je pet točnostnih preizkusov.Tekmovalni duh je bil prisoten pri vseh udeležencih. Pogovori so v glavnem potekali, kako ujeti pravo hitrost in pravi čas. Vmesni postanek v Postojni in Štanjelu je bil turistično obarvan, debate pa v glavnem ne.
Pot smo zaključili s podelitvijo pokalov in nagrad. Najbolje uvrščen član našega društva je bil Adrian, ki se je z vozilom Tesla S uvrstil na šesto mesto v svoji kategoriji. Čestitke.
Zahvala tudi organizatorju, ki se je uspešno držal FIA pravil, o čemer se je prepričal tudi tehnični delegat, ki je bil stalno prisoten na prizoriščih dogodka. Eno izmed teh pravil je tudi, da smo morali čez noč pustiti vozila na zaprtem parkirišču. Organizator je poskrbel za prevoze do hotelov, tako da diskvalifikacij zaradi tega ni bilo.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
). Nato pa pot nazaj do Regensburga in naprej do Landshuta.
