Poslovna pot nas je vodila od Ljubljane pa do Brežic. Za razliko od prejšnjih poti smo si izbrali električni kombi Nissan eNV200. Glede na primerjavo z Nissan Leaf-om s 24 kWh baterijo smo pričakovali večjo porabo in posledično manjši doseg.
Google je izračunal natanko 106 kilometrov med Ljubljano in Čatežem (BS Starina). Torej ob povprečni hitrosti 100 km/h, bi pot zmogli brez vmesnega polnjenja. Pa še dejstvo, da Ljubljana leži na nekaj višji nadmorski višini, bi pripomogla k manjši porabi.
Na pot smo se odpravili ob 08:15 uri zjutraj. Temperatura 7 stopinj, lepo delno sončno vreme, stanje baterije 97 %.
Do prve hitre polnilne postaje BS Starine je bilo natanko 71,7 kilometrov. Kljub zadostni rezervi električne energije smo se ustavili na hitri polnilni postaji. Pred začetkom polnitve je bila ura 09:07 in števec je pokazal, da imamo 40 % preostale energije. Povprečna poraba energije je pokazala 15,6 kWh na 100 kilometrov.
BS Starine, spodaj levo prihodnost, ostalo pa (iz)rabljena klasična vozila na poti proti Srbiji.
V 10 minutah smo napolnili za 5,3 kWh električne energije oziroma dvignili napolnjenost baterije iz 40 % na 67 %. Pot do BS Grič (Čatež) je kratka in sicer natančno 32,9 kilometrov. Povprečno hitrost smo zato dvignili na 100 km/h in več, saj ni bilo potrebe po kakšnem varčevanju. Posledično se je tudi povprečna poraba dvignila na 16,8 kWh na 100 kilometrov.
Za 32,9 kilometrov smo porabili 30 % energije. Brez postanka na BS Starine bi prispeli z 10 % ostankom energije v bateriji, ob vožnji med 95-100 km/h.
Ob državni meji pa tole, rezilna žica.
ZaključekUporaba električnega kombija Nissan eNV200 je energijsko bolj potratna v primerjavi z Nissan Leaf-om. Povprečje je bilo cca. 17 kWh na 100 kilometrov. V enem kosu brez polnjenja lahko po avtocesti, ob hitrosti med 95 do 100 km/h, prevozimo od 110 do 120 kilometrov. Ta doseg nam ob trenutno postavljeni infrastrukturi hitrih polnilnih postaj omogoča pot po vsem avtocestnem križu brez težav. Ob tem je treba poudariti, da so hitre polnilne postaje delovale brezhibno.
Slovenija spada v skupino držav, ki na številnih področjih vzorno skrbijo za varovanje narave, biotsko raznovrstnost in ohranjanje naravne dediščine. Ministrstvo za okolje in prostor se trudi narediti korak naprej in zaščititi naše naravno bogastvo tudi s promocijo e-mobilnosti. DEVS so partnerja pri svojih prizadevanjih povabili k sodelovanju.
V Park Škocjanske jame je MOP povabil predvsem nadzornike zavarovanih območij narave na predstavitev e-mobilnosti in njenih prednosti, kar so zaupali prav našemu društvu. Dopoldne smo razdelili na uvodni teoretični del in praktični del z vožnjo po bolj in manj urejenih poteh po Brkinih.
Na predavanju, ki se ga je udeležilo pribl. 25 oseb, smo predstavili težave uporabe fosilnih goriv na zdravstvenem, okoljskem, socialnem in finančnem področju ter kako lahko e-mobilnost te težave preprečuje. Ovrgli smo tudi številne neresnice, ki se kot klopi držijo e-mobilnosti in jo neupravičeno postavljajo v slabo luč.
Po zaključnih besedah smo člani skoraj uro odgovarjali na zanimiva vprašanja nadzornikov predvsem s področja izbire električnih vozil, njihovih lastnosti in polnilne infrastrukture.
Brkini z razgibano konfiguracijo terena so bili kar primeren poligon za simulacijo običajnih dnevnih poti nadzornikov. Prisotna so bila naslednja električna vozila: dve Kii Soul EV, Nissan Leaf in e-NV200, Citroen C-Zero, Renault Zoe, Tesla S ter dva hibrida Mitsubishi Outlander, ki ju je pripeljal distributer AC Mobil. Nadzorniki so se posedli v avtomobile in hajd na pot. Izbrana trasa je bila sestavljena tako iz asfaltnih lokalnih cest kot makadamskih poti, kar nobenemu od vozil ni predstavljalo težav. Nadzorniki so zadovoljno kimali ob odličnem navoru pri speljevanju v klanec, tišini, ki je prevarala celo plašno srno, ki se je pasla ob cesti in njim neobičajni mirnosti vozil na težjih terenih.
Po koncu vožnje še obvezen klepet o tem in onem, vsi pa so potrdili, da je bilo srečanje nadvse koristno in da se že veselijo možnosti uporabe električnih vozil pri svojem delu
Predstavnici MOPa sta izrazili zadovoljstvo nad našim prispevkom in željo po sodelovanju pri prihajajočih dogodkih.
Na koncu nas je obiskala še ekipa TV Slovenija, ki je potrebovala nekaj pričevanj dolgoletnih uporabnikov o praktičnih izkušnjah z električnimi vozili. Prispevki so bili uporabljeni v oddaji Točka preloma (19min: 47sek) v sredo, 7. decembra.
Člani DEVSa smo ponovno dokazali, da lahko učinkovito pomagamo promovirati e-mobilnost in da lahko vsi, ki jim je mar za čistejšo, bolj zdravo in bogatejšo Slovenijo, računajo na nas in našo podporo.
Dijaka Gimnazije Škofja Loka prosita vse uporabnike EV in strokovnjake s področja e-mobilnosti, da izpolnimo kratko anketo, ki jo potrebujeta za raziskovalno nalogo. Vabimo vse, da jima pomagamo in izpolnimo anketo.
Naša potovanja po domovini in širši okolici je bilo treba dopolniti tudi s potjo do naših sosedov. Istra je zanesljivo ena izmed najbolje obiskanih turističnih destinacij v bližini.
Pulj kot najbolj oddaljena točka v Istri je postala cilj naše poti z električnim vozilom.
Preverjanje poti preko spletnih portalov se je začelo z uporabo Google zemljevidov. Za najhitrejšo pot bi potrebovali 2 uri in 6 minut.
Glede na zgornje rezultate smo planirali eno polnitev na hitri polnilnici. Najbolj primerna hitra polnilnica ob poti je na BS Kozina. Treba je priznati, da je lokacija strateško postavljena in vsekakor pravilna odločitev s strani SODO.
Pot smo začeli v Ljubljani ob 7:17 uri s 97 % baterijo. Vreme je bilo oblačno, 9 stopinj, cesta mokra. Do BS Kozina nismo varčevali, ne s hitrostjo in posledično tudi ne s porabo. Občasno so se na avtocesti pojavljali pasovi megle, zato smo zaradi varnosti znižali hitrost na 90 km/h (še vedno je bil svež spomin na sobotno verižno trčenje).
Ob 8:07 uri in po 82,9 km ter 83 % porabljene energije smo prispeli na BS Kozina. Hitra polnilnica ni delovala takoj, polnitev je uspela po principu »2x priklopi in 1x polni«. Obračun za porabljeno energijo je bil, za razliko od naše zadnje poti na relaciji Brežice-Kranjska Gora, pravilen. Bravo Petrol, zaračunavanje ste popravili, funkcionalnosti delovanja polnilnice pa še ne. Vsaj izgube ne bo.
Napolnili smo za 18,10 + 0,70=18,80 kWh. Ocenjena razdalja od BS Kozine do Pulja je 120 kilometrov in vsaka rezerva pride prav. Še zlasti, ker gre večina poti po avtocesti, kjer sta hitrost in poraba višji.
Ker smo imeli daljši postanek, smo se ustavili tudi na bencinskem servisu na pijači, kavi in sendviču. Pot smo zato nadaljevali šele ob 09:15 uri s 94 % napolnjeno baterijo. To naj bi zadostovalo za naslednjih 120 kilometrov. Pri stalnem spustu porabe električne energije praktično ni bilo. Do Kopra smo za 22 kilometrov porabili zgolj 4 % energije.
Gneče na mejnem prehodu v zimskem času ni. Poleti bo seveda drugače, čakalne dobe, vročina,… Na hrvaški avtocesti do Pulja je stalno rosilo in praktično do konca poti ni posijalo sonce. Gneče ni bilo, avtomobili so bili redki zaradi plačljive cestnine in očitno tudi lokalni promet ne poteka po avtocesti. Popolnoma drugače kot pri nas.Ob 10:53 prihod do prvega znaka Pula/Pola. Še malo in pot se konča.
Do cilja, ki je bil določen na parkirišču pred amfiteatrom smo naredili še nekaj kilometrov preko centra mesta. Ob prihodu na cilj smo na števcu imeli narejenih 204 kilometrov in preostalo je 22 % baterije. Ura je pokazala 11:00.
Pred časom smo s spletne strani Hrvaškega Telekoma naročili in dobili RFID kartico Puni.hr, ki naj bi omogočala polnitev na edini javni polnilnici v Pulju. Želeli smo jo preizkusiti in prvi šok je bil, ko polnilnica ni prepoznala RFID kartice. Vprašanje je bilo ali ne deluje RFID kartica ali polnilna postaja. S pomočjo prijazne parkirne uslužbenke smo rešili problem. Trenutno deluje edino njihova RFID kartica, gostovanje ni omogočeno. Parkirišče je plačljivo, storitev polnitve pa je trenutno brezplačna.
Pot v skupni dolžini 204 kilometrov je izvedljiva brez problema tudi z vozilom, ki ima 24 kWh baterijo. S 30 kWh baterijo bi ob povprečni hitrosti 100 km/h, prevozili pot tudi brez vmesne polnitve.
Za konec še malo statistike:
Čas vožnje: 2 uri 35 minut
Čas polnitve: 1 ura 15 minut, (optimalen čas bi bil 25 minut)
Prevoženih: 204 kilometrov
Poraba: 32,59 kWh
Poleg nas se je polnil tudi električni skuter.
P.S.
Obstaja pa še druga zgodba iz te poti, ki pa je z vsebinske plati še bolj zanimiva, saj se je bilo treba iz Pulja vrniti do Ljubljane. Črnokalski klanec predstavlja izziv, poraba se precej poveča. Ob priključku na avtocesto Koper-Ljubljana je bila situacija naslednja: »Oddaljenost do BS Kozina in hitre polnilnice 22 kilometrov, stanje baterije 31 %.« Iz teh podatkov bi sklepali, da problema ne bo. Stanje baterije je bilo 2,5 % ob prihodu do polnilne postaje BS Kozina. Pri zadnjih 50 metrih se je vklopil celo »Turtle« način, kar predstavlja pri Leaf-u zadnjo rezervo in v realnosti pomeni še 6 kilometrov.S praktično prazno baterijo pa smo dosegali drugačne »rekorde«. Napolnili smo 20,50 kWh, napolnjenost je pokazala 94 %. Torej smo prispeli do BS Kozina z 0,700 kWh rezerve.
Cene in strošek hitrega polnjenja na slovenskem avtocestnem omrežju
Na znani strani za električna vozila smo lahko prebrali, da Audi ponovno prisega, da bo v ZDA zgradil nacionalno mrežo hitrih polnilnic z močjo 150 kW CCS standard priključka. Torej zgled Tesle je pomagal. V Sloveniji pa smo dokončali omrežje, ki je bilo postavljeno v celoti z davkoplačevalskim denarjem in deluje na močeh nekje do 40kW AC oz. 50 kW DC. V čem je sploh smisel hitrih polnilnic in do kam ima smisel povečevati moč ter gostoto le teh.
Namreč kako bo lastnik električnega vozila uporabljal te polnilnice, ko bo šlo zares in bo storitev plačljiva? Ali sploh bo plačljiva?
Nekaj tehničnega ozadja. Recimo kar takoj, kot standard vzemimo najhitrejše 150 kW polnilnice, da nam ne bo treba vsakih nekaj mesecev pisati novega članka. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bo infrastruktura, ki je postavljena, pravzaprav že zastarela, pa še dobro se ne bo prijela, saj se tehnologija razvija bliskovito. 150 kW moči ob hkratnem dejstvu, da neko srednje veliko električno vozilo, npr. Nissan Leaf porabi na 100 km zmerne vožnje cca. 13kWh, pa zaokrožimo na večje udobje in recimo večjo avtocestno hitrost ter rečemo poraba 15 kWh/100 km (recimo na poti do Frankfurta sva porabila z Ignacem tudi samo 13,5 kWh na 100 km, a je 15 kWh bolj življenjska poraba), pomeni, da s tako polnilnico polnimo s hitrostjo 100 km/ 6 minut. Postanek na hitri polnilnici za recimo 24 minut pomeni razdaljo cca 400 km, kar pa je za izrazito veliko večino uporabnikov že razdalja, kjer se prav izdatno prileže razteg in preteg nog ter še marsičesa ostalega.
Otvoritev 100 kW polnilnice na Norveškem ob dveh 50 kW.
Seveda se tu ne bomo ukvarjali z ekstremisti in rekorderji, ampak s 95%+ populacije. Nas pa zanima, kaj naj bi bil namen in smisel polnilnic, kakšna bi morala biti posledično regulativa (ali njena odsotnost), kakšne cene, kakšna obremenitev teh naprav ipd. Obremenitev naprav in sistema polnilnic ter cena so seveda v tesni povezanosti, prav tako oboje v tesni zvezi z regulativo. Ni dvoma, da mora biti politika upravljanja električnega omrežja taka, da sledi čim večji racionalizaciji virov in kapacitet. Ustrezna konkurenca in mnoštvo virov na področju proizvodnje ter ponudbe same energije pa bi moralo samo po sebi ustvariti cenovno-količinska-močnostna ravnotežja. Seveda to ne velja za prenosno omrežje, delno sicer tudi, ampak v manjši meri, saj na tem področju konkurenca vsebinsko ni mogoča in velja zakon naravnega monopola, je tudi javna gospodarska funkcija.
Pomemben je moder in zdrav pristop pri izvršilno – politično – zakonodajnem definiranju delovanja prenosnega sistema in energetskega trga v celoti. Vem, težek prvi pogoj v politiki, ampak vseeno. Predpostavimo, da bi to delovalo. Nato recimo vzamemo novega Nissana Leaf-a s 30 kWh baterijo (kar pomeni 180-200 realnih kilometrov) in ugotovimo, da prebivalec osrednje Slovenije, ki pretežno vozi po Sloveniji, pravzaprav že danes (ne govorimo o prihodnosti, ampak že zaključeni zgodbi) hitrih polnilnic verjetno ne potrebuje, razen v izrednih primerih – prva pomoč – in na res dolge in hitre poti izven meja. Cenovne politike omrežnine in energije bodo (naj bi bile, bi morale biti ipd. ) take, da si boš z gotovostjo dnevno vzel do skupno 5 minut časa za razmislek in nekaj gibov z roko in nogami, ter ob ustreznih intervalih in lokacijah polnil svoje električno vozilo po najnižjih možnih cenah in na najbolj ugodnih lokacijah. Lastniki hiš torej v domačih vtičnicah, blokovci v garažnih vtičnicah, na parkiriščih, v službah ipd., torej ponoči in izven konic.
Seveda bodo »avto-šuko-brezdomci« na slabšem, a ko pridemo do tam, bodo navadne vtičnice, ki nas stanejo okoli 5 EUR po kosu (primerjajmo to s hitrimi polnilnicami), na nas čakale na vsakih nekaj metrov. Razmnoževanje navadnih dostopnih vtičnic (po domače »šukotov«) je pravzaprav najbolj ključno za razvoj e-mobilnosti in ne hitre polnilnice! Recimo, redko grem namreč iz Ljubljane v Lendavo samo kupit »čigumije« ali samo pogledati na uro in po 15 minutah nazaj v Ljubljano. Zadržim se gotovo dovolj dolgo za bolj ali manj konkretno počasno polnjenje baterije.
Bistvo, ki ga ne smemo spregledati je, da danes 100 % vsi, brez izjeme, na bencinske črpalke ne hodimo zato, ker bi bilo to najugodneje in bi si tega želeli, ampak zato, ker je to edina opcija, da se naši jekleni konjički sploh premikajo. Je tudi politična prisila. S »šukoti« pač ni enako.
Kaj je potem s temi hitrimi polnilnicami? Kako jih financirati in kako z njimi upravljati. Iz vsega navedenega sledi, da so to pravzaprav točke prve pomoči, ali okrepčevalnice, kot tiste ob progah na raznih maratonih. Vprašanje se torej glasi, kako urediti sistem, da se bodo uporabljale resnično samo takrat, ko to potrebuješ in ne zato, ker so vsem ali nekaterim prepoceni, ali jih pa ne uporabljaš, ker so večini predrage? Recimo nekemu lastniku Tesle je lahko polnjenje za na primer 5 EUR tako poceni, da se mu doma sploh ne da polnit, saj v pol ure na jutranji kavi na BS Barje pogoltne dovolj kWh za cel dan luksuzne vožnje. Zraven pa seveda potrpežljivo čakajo reveži z malimi recimo C-Zeroti, da si bodo po zelo dragi ceni polnjenja 5 EUR napolnili toliko energije, da bo po eni uri ponižnega čakanja lahko odpeljal proti Kopru, ker je pot od Celja do Kopra za “rajnika” sicer predolga.
Parkirišče z hitrimi polnimi mesti. Beljak, Avstrija
Zadaj so seveda razlike v velikosti baterije (cena vozila), tehniki polnjena in druge tehnične zakonitosti. Pavšal torej ni pravilna rešitev! Enako ni pravilna rešitev čas polnjenja kot temelj cene! Ampak ponovno, kako pa naj sploh bo to urejeno, če vemo, da gre za javni davkoplačevalski denar, ki je te polnilnice kupil in postavil ob hkratnem dejstvu/ugotovitvi, da pravzaprav govorimo o sistemu hitrih polnilnic kot omrežju prve pomoči ali pomoči ob izrednih potrebah in dogodkih? In ne nekaj, kar bi bila splošno tržna, dobičkonosna dobrina. Nenazadnje postavitev hitrih polnilnic je v navedenem smislu izvedena in spodbujana z davkoplačevalskim denarjem ravno zato, da se prohibitivna zavora pri odločitvi za prehod na e-mobilnost odpravi. To pa je vedenje, da v tistih redkih izjemah imaš način za zagotovitev potreb po dolgih potovanjih in zagotovljeno varnost – prvo pomoč.
Hitre polnilnice bodo redke, potrebe po njih bodo zelo majhne. Razen, če bo politiki »uspelo« vzpostaviti takšne razmere, da bomo njihovi ujetniki tako, kot smo zadnjih 150 let ujetniki nafte in bencinskih črpalk. To pa je ravno nasprotje smisla odprave nafte in prehoda na e-mobilnost. Statistiko polnjenja lahko vidite na strani SODO.
Vir: SODO
Ali pa nasprotno. Hitre polnilnice bodo pogoste, če bo regulatorju infrastrukturni naravni monopol (regulira se del naravnega monopola, konkurenca se pusti tam, kjer je tehnično in vsebinsko možna in smiselna) uspelo zregulirat tako zdravo, da bo uporabnik plačeval tisto pravo ne degenerirano ceno energije, omrežnine in storitve, ki pa je drobiž – tržna dobrina. Tudi v tem primeru bi se hitre polnilnice utegnile dobro razviti. To bi bilo zdravo in modro. Pa zopet, to velja samo do določene mere, počasno polnjenje je namreč za marsikaj/koga bolje.
Sicer pa je pravo bistvo nekje drugje. V vprašanju, kako zamenjati naftna vozila za električna. Povsem in samo električna in ne za dvolične hibridne spačke. Še najbolj bistveno in pomembno vprašanje pa je, kako na ponudbeni strani, vse od znanstveno/raziskovalnih sfer, preko proizvodnih in vse do najbolj sofisticiranega servisnega/storitvenega sektorja vključiti domače gospodarstvo, znanost, družbo v ta revolucionarni preskok. To je bistveno vprašanje za politiko, institucije in družbo nasploh. In ne hitre polnilnice, ki so trenutno že zadostne, je njihova vzpostavitev trivialna, pa vendar politično zapletena, k sreči pa bodo vedno bolj pogrešljive. Razen kot prva pomoč in v 1 % primerih res dolgih poti, bodo verjetno skorajda irelevantne. So pa v vmesnem času in na dolgi rok odlično in nujno pomagalo, prva pomoč, predvsem pa dober psihoterapevtski instrument za prehod na električna vozila.Janez Zbačnik, DEMS
Test hitrih polnilnic · Nissan Leaf 24 kWh · januar 2016
Od Brežic do Kranjske Gore z električnim vozilom
Vreme je bilo sončno in mrzlo, temperature pa so se gibale od −2 v Brežicah, pa do −6 v Kranjski Gori. Ustavili smo se na vseh hitrih polnilnicah na poti in vozili s 130 km/h.
Brežice → Kranjska Gora
5 hitrih polnilnic
−2 do −6 °C
187,5 kmprevožena pot
25 kWhporaba na 100 kilometrov
3×priklop, preden je polnilnica začela polniti
0 kWhzapisanih na Petrolovih izpiskih
IZ
ZapisalIgnac Završnik
Načrt poti
Planirana pot se je začela v Brežicah. Po preverjanju različnih spletnih portalov smo ugotovili, da je edina polnilna postaja v Brežicah vpisana v portalu www.polni.si in http://www.elektro-crpalke.si/1/Polnilna-mesta/PregledCrpalke.aspx. Ker pa te dve spletni mesti ne omogočata planiranja poti, smo raje uporabili naslednji spletni portal:
Vreme je bilo sončno in mrzlo, temperature pa so se gibale od -2 v Brežicah, pa do -6 v Kranjski Gori. Planirana dolžina poti je 194 kilometrov, na poti imamo 5 hitrih polnilnih mest, doseg nam z 24 kWh baterijo omogoča 140 kilometrov (po avtocesti). Teoretično torej potrebujemo zgolj eno polnitev. Vendar smo se zaradi testiranja hitrih polnilnic ustavili na vseh hitrih polnilnicah na tej poti in tudi hitrost smo prilagodili omejitvam, ki veljajo na avtocesti. Se pravi s 130 km/h, glede na običajno hitrost vožnje z električnimi vozili, ne bomo varčni ampak hitri.
194 kmplanirana dolžina poti
5hitrih polnilnih mest na poti
140 kmdoseg s 24 kWh baterijo po avtocesti
130 km/hhitrost po omejitvah
Pred začetkom: BS Grič (Čatež)
Pred začetkom poti smo se ustavili na hitri polnilni postaji BS Grič (Čatež), napolnili smo baterijo za 13 kWh, vendar izpisek transakcije iz Petrola pokaže 0 kWh. To v tem primeru ni pomembno saj je storitev trenutno skorajda brezplačna, razen mesečnega stroška 0,50 €. Vendar me zanima kako bo v prihodnje, saj transakcija ni bila zabeležena pravilno. Morda pa bo naslednji, ki bo polnil dobil obračun za 13 kWh. V tem primeru je nastal tudi problem v priklopu polnilnega kabla na vozilo, potrebno je bilo trikrat ponoviti isto vajo. Prijava, priklop in začetek polnjenja. Naslednjič posnamemo tudi video.
Vaja “3x priklopi in šele nato polni” se je kasneje še nadaljevala.
1
Brežice
start ob 11:2576 % baterije−2 °C
Pot smo začeli v Brežicah ob 11:25 uri z 76% napolnjeno baterijo. Vreme sončno in mrzlo -2 stopinje. Hladno vreme vpliva tudi na doseg električnega vozila, kar smo opazili kasneje. Pred glasbeno šolo v Brežicah smo našli parkirno mesto rezervirano za električna vozila. Za test smo se priklopili na običajno 22 kW polnilno postajo. Ob tem je potrebno pohvaliti občino Brežice. Brez RFID kartice, brez kakšnih prijavnih procedur, enostavno priključi in polni. Pohvalno, lep primer tudi za druge ponudnike javnih polnilnih mest.
Skupaj do te točke
0 kmprevožena pot
0 ur, 0 minutčas vožnje
0 ur, 0 minutčas za polnitev
0 kWhpolnitev električne energije
ob stanju 76% ocenjeno stanje 18,24 kWh
Od Brežic pa do prve hitre polnilne postaje BS Starine sever je razdalja natančno 37,3 kilometra. Vozili smo po omejitvah, kar pomeni 130 km/h.
2
BS Starine sever
37,3 kmprihod ob 11:48porabljenih 51 %do 83 % v 26 minutahodhod ob 12:18
Na BS Starine sever smo dokumentirali prometni znak, ki nam pove kam moramo zaviti, da pridemo do polnilne postaje. Pohvalno, saj če ne vemo kje je polnilna postaja je ta informacija dobrodošla.
Prometni znak za polnilno postajo
Prispeli smo ob 11:48 uri in porabili 51% baterije. Veliko električne energije je bilo porabljeno zaradi višje hitrosti. Ob priklopu na polnilno postajo podobne težave kot v primeru BS Grič. Šele ob tretjem priklopu je začelo delovati. Preverjanje izpiskov na Petrolu, enak rezultat napolnil sem za 0 kWh, pa jih je bilo 12,7 kWh. Testno obdobje je mimo, obračun storitve bi moral delovati pravilno.
Ob kratki pavzi za malico, je bil postanek daljši od načrtovanega. V 26 minutah smo napolnili baterijo do 83% in se ob 12:18 uri odpravili naprej do BS Barje.
Petrol: 0 kWhdejansko napolnjenih 12,7 kWh
Skupaj do te točke
37,3 kmprevožena pot
0 ur, 23 minutčas vožnje
0 ur, 27 minutčas za polnitev
12,7 kWhpolnitev električne energije
3
BS Barje
67,2 kmprihod ob 13:00porabljenih 63 %odhod ob 13:14 z 58 %
Razdalja med BS Starine sever do BS Barje je 67,2 kilometra. Na BS Barje smo prispeli ob 13:00 uri, porabili pa smo 63% baterije. Nizke temperature, zimske gume in višja potovalna hitrost so povečali porabo energije. Na BS Barje pa podobna zgodba kot prej. Priklop in polnitev ne dela iz prve, vajo je bilo potrebno ponoviti 3x. Na Petrolu imajo zapisano, da smo napolnili 0 kWh, čeprav smo jih v resnici 8,7 kWh. Odhod iz BS Barje ob 13:14 uri z 58% napolnjeno baterijo. Razdalja med BS Barje in BS Voklo je 26,2 kilometra. Na tej relaciji je problem gost promet na Ljubljanski obvoznici.
Petrol: 0 kWhdejansko napolnjenih 8,7 kWh
Skupaj do te točke
104,5 kmprevožena pot
1 ur, 5 minutčas vožnje
0 ur, 40 minutčas za polnitev
20 kWhpolnitev električne energije
4
BS Voklo vzhod
26,2 kmprihod ob 13:29porabljenih 25 %do 57 % v 8 min 53 sodhod ob 13:41
Na BS Voklo vzhod smo prispeli ob 13:29 uri porabili pa smo 25% baterije. Pri uporabi hitre polnilne postaja BS Voklo, enak problem kot na prej omenjenih polnilnicah. 3x ponoviš vajo priklopa in polnitev se začne. Preverimo stanje na Petrol, napolnili za 0 kWh, realno pa smo jih za 7,3 kWh. Upam, da se ne dogaja kaj podobnega pri prodaji goriva. Saj bodo imel pri Petrolu izgubo, ki jo bomo verjetno pokrivali davkoplačevalci.
V 8 minutah in 53 sekundah smo napolnili do 57%. Odhod ob 13:41 uri.
Petrol: 0 kWhdejansko napolnjenih 7,3 kWh
Skupaj do te točke
127,7 kmprevožena pot
1 ur, 20 minutčas vožnje
0 ur, 49 minutčas za polnitev
27,3 kWhpolnitev električne energije
5
BS Radovljica sever
23,2 kmprihod ob 13:53porabljenih 24 %do 83 % v 25 minutahodhod ob 14:20
Zadnja postaja na poti do Kranjske Gore je hitra polnilnica BS Radovljica sever. Oddaljenost od BS Voklo vhod je 23,2 kilometra. Na tej kratki poti smo porabili 24% ob povprečni hitrosti 130 km/h. Na BS Radovljica sever smo prispeli ob 13:53 uri. Slika govori same za sebe, krasen pogled proti Triglavu.
Pogled proti Triglavu z BS Radovljica sever
V 25 minutah smo napolnili na 83% baterije. Uspeli smo napolniti za 13,80 kWh električne energije. Igra “3 x priklop in šele nato polni” se je nadaljevala. Enako velja za Petrolove evidence. Ni zabeležene polnitve za 13,80 kWh. Odhod proti Kranjski Gori ob 14:20 uri.
Petrol: 0 kWhdejansko napolnjenih 13,80 kWh
Skupaj do te točke
150,9 kmprevožena pot
1 ur, 32 minutčas vožnje
1 ur, 14 minutčas za polnitev
41,10 kWhpolnitev električne energije
6
Kranjska Gora
36 kmprihod ob 14:53porabljenih 31 %−6 °C52 % ob prihodu
Prihod v Kranjsko Goro ob 14:53 uri, porabljeno 31% baterij za 36 kilometrov poti. Vreme jasno in mrzlo, termometer kaže -6 stopinj. Stalni vzpon ceste, mraz, višja hitrost, sami faktorji za zmanjševanje dosega.
Za pot v dolžini 187,6 km smo porabili 41,10 kwh+5,76 kWh. 5,76 kWh smo dobili iz stanja 52% baterija ob prihodu v Kranjsko Goro. Poraba 25 kWh na 100 kilometrov je velika saj smo vozili v zimskih razmerah, se dvignili za 650 višinskih metrov, skušali dosegati povprečje 130 km/h,…
Skupaj do te točke
187,5 kmprevožena pot
2 ur, 05 minutčas vožnje
1 ur, 14 minutčas za polnitev
41,10 kWhpolnitev električne energije
ob stanju 52% ocenjeno stanje 12,48 kWh
Zaključek
Infrastruktura zadošča, zanesljivost ne
Velika hitrost potovanja, nizke temperature, dvig za 650 višinskih metrov ter zimske gume zmanjšujejo doseg električnega vozila. Vendar ustrezna infrastruktura in gostota hitrih polnilnic omogoča udobno prečkanje Slovenije brez večjih težav. Zgornji primer poti skupne dolžine 194 kilometrov, bi lahko z Nissan Leaf-om 24 kWh prečkali z eno 25 minutno hitro polnitvijo na BS Barju. Seveda bi morala biti hitrost 100 km/h, ob višjih hitrostih postane problem z dometom očiten.
Drug problem je zanesljivost infrastrukture. Vaja “3x priklopi in šele nato polni”, je malo zgrešena. Saj priklopa nevešč uporabnik obupa že po drugem poizkusu in se mu negativna izkušnja zapiše globoko v spomin. Verjetno pa tudi na Petrolu niso zadovoljni s takšnim načinom obračunavanja električne energije.
Električno vozilo2,5 €in 25 minut za polnitev
Običajno vozilookoli 15 €za isto pot
Uporabnost električnega vozila je dokazana v praksi, saj bi nas pot preko Slovenija časovno stala 25 minut več za polnitev in 2,5€ kot strošek električne energije. V primerjavi z običajnimi vozili, ki porabijo za to pot okoli 15€.
Eden izmed izzivov na področju e-mobilnosti v Sloveniji je tudi uporaba hitrih polnilnic na avtocestnem križu. V društvu DEMS smo se odločili, da opravimo pot od Pirana do Lendave s pomočjo električnega vozila Nissan Leaf. Ker novega Leafa s 30 kWh baterijo še ni v Sloveniji smo pot opravili z obstoječim vozilom s 24kWh baterijo. Pred začetkom poti smo preverili še dva spletna zemljevida, s katerim smo ocenili prevožene kilometre, porabljen čas in seveda porabo kW na tej poti.
Pot bi torej morali opraviti s tremi do štirimi hitrimi polnitvami baterije. Vendar smo se odločili, da ob tej poti preverimo tudi delovanje vseh hitrih polnilnic, ki se nahajajo ob tej poti. V Piranu je bilo vreme oblačno in neprijetno. Javno parkirišče v Piranu je primer pozitivne diskriminacije električnih vozil. Za električna vozila je parkiranje brezplačno, polnilnica deluje brez prijave in morebitnih RFID kartic. Uporabno za dnevne obiske v Piranu. Pot smo začeli ob 10:40 z 79% baterijo.
Prvi postanek na hitri polnilnici je bil narejen ob 11:01 uri pri BS Ravne (Kozina vzhod). Iz Pirana do Kozine smo prevozili 37,6 kilometrov, porabili pa 41% baterije. Črnokalski klanec je opravil svoje pri porabi. V 15 minutah smo pridobili 7,80 kWh in baterijo napolnili na 75 %. Fotografija vsebuje simboliko, levo je prikazano realno stanje, desno pa bodočnost.
Drugi postanek je bil narejen ob 11:39 in je bil zgolj namenjen testu polnilne postaje BS Ravbarkomanda. Od Kozine do Ravbarkomande je 35,9 kilometrov, ob povprečni hitrosti 125 km/h pa smo porabili 36% baterije. Višja hitrost, večja poraba. V 3 minutah smo pridobili 1,9 kWh in baterijo napolnili na 48%
Tretji postanek je bil narejen ob 11:54 na hitri polnilnici BS Lom. Od Ravbarkomande do Loma je 16,7 kilometrov poti, zopet nismo varčevali pri hitrosti 125 km/h in porabili 15% baterije. V 10 minutah smo pridobili 7,5 kWh in baterijo napolnili na 66%.
Naslednji odsek je bil porabi bolj prijazen, saj je pot vsebovala spust po Vrhniškem klancu. Do Lukovice smo prispeli ob 12:36 uri. Od Loma do Lukovice je 54 kilometrov, hitrost 120 km/h in poraba 48% baterije. V 15 minutah smo pridobili 12 kWh in baterijo napolnili na 68%. Prvič smo doživeli gnečo na polnilnem mestu, BMW I3 je moral počakati 5 minut, da smo končali s polnitvijo. Zanimivo ob tem je, da polnilnica ni omogočala istočasne polnitve na AC in DC. Problem smo sporočili odgovornim osebam.
Postanek ob polnilni postaji BS Lopata jug je bil namenjen zopet zgolj testiranju. Do Lopate smo prispeli ob 13:24 uri. Od Lukovice do Lopate je 47,1 kilometrov, hitrost 110 km/h in poraba 39% baterije. Tu se pri povprečni hitrosti poznajo omejitve čez Trojane. V 5 minutah smo pridobili 4,2 kWh in baterijo napolnili na 49%.
Do polnilne postaje BS Tepanje vzhod smo prispeli ob 13:48 uri. Od Lopate do Tepanja je 25,7 kilometrov, hitrost 110 km/h in poraba 23% baterije. Pred nami je bil daljši odsek do polnilne postaje BS Grabonoš, zato v 15,5 minutah pridobili 10,90 kWh in baterijo napolnili na 74 %.
Zadnja polnilna postaja na poti do Lendave je BS Grabonoš. V Grabonoš smo prispeli ob 14:50 uri. Od Tepanj do Grabonoša je 68,9 kilometrov, povprečna hitrost 100 km/h in poraba 44% baterije. Pred priklopom vozila se je v priključnem konektorju Chademo nahajala voda, verjetno od zadnjega deževja. Nad polnilnimi postajami so potrebni nadstreški. Na BS smo si privoščili odmor za kavo, zato smo za polnitev porabili 25 minut, pridobili 12,40 kWh in baterijo napolnili na 84%.
Ob krajšem postanku na postajališču v Murski Soboti se je pot v Lendavi končala kasneje kot smo računali. V Lendavo smo prispeli ob 16:21 uri. V bateriji je ostalo 51%.
Na poti nismo doživeli problemov na polnilnih postajah. Presenečeni smo bili nad hitrimi polnilnimi močmi, ki so bile stalno med 44 kW do 46 kW, kar v praksi pomeni da v 30 minutah pridobimo energije za 130 kilometrov. Pot ni bila časovno optimalna, ker smo se ustavljali na vseh polnilnicah, kar pa za samo dolžino poti ne bilo potrebno.
Gneče na hitrih polnilnih postajah ni. Razlog pa leži v dveh dejstvih. Električna vozila se 90% polnijo doma in električnih vozil je v Sloveniji relativno malo. Zadnji podatki govorijo o približno 250 registriranih električnih vozil kategorije M1. Verjetno bo tako še nekaj naslednjih let. Uporaba hitrih polnih postaj pa se bo verjetno drastično znižala ob zaračunavanju te storitve v prihodnosti. V bistvu bo to postala prva pomoč za električna vozila, ki jo bodo lastniki vozil z vedno boljšimi baterijami izkoristili zgolj občasno.
Še misel za Petrol in OMV, vsak ki polni na hitri polnilnici se ustavi na vašem BS servisu in porabi denar za pijačo in hrano.
Opravljeno:
Prevoženih 322,1 kilometrov.
Opravljeno polnitev za 57 kWh.
Porabljen čas za polnitve 1,5 ure.
Porabljen čas za pot 4,3 ure.
Pri polnitvah bi lahko zmanjšali število postankov za polnitev na 1 uro. Pri porabljenem času za pot, pa verjetno ne. Saj je to vedno vezano na zastoje, gostoto prometa, vreme,…
Obisk največjega sejma s področja E-mobilnosti. V dveh dneh prevoženih 840 kilometrov. Povprečna poraba čez Alpe in nazaj 13,2 kWh na 100 kilometrov.
Na pot sva se seveda v duhu sejma odpravila z električnim vozilom. Pot je že rutinska in brez presenečenj. Sicer malo krajša od tiste do Frankfurta, a vendar s tremi postanki za hitro polnjenje vozila. Če bi Leaf že imel novo 30 kWh baterijo bi imeli zgolj dva postanka za polnitev. Najdaljša razdalja med polnilnicama je bila med Munchnom in Salzburgom skupaj 141 kilometrov po avtocesti. Še vedno je ostalo 12%.
Pri prihodu na sejem se začuti e-mobilnost že na parkirišču. Za električna vozila je bilo pripravljenih 30 polnilnih mest. Vsa so bila že ob 9 uri zasedena z električnimi vozili in komaj smo našli navadno vtičnico za polnitev.
Na samem sejmu pa je prvo presenečenje Slovenski paviljon. Velik, opazen, v bistvu se predstavljamo na mnogih področjih. Od polnilnih postaja, električni vozil, elektromotorjev, krmilnikov,…Očitno smo v samem vrhu.
Predstavljenih polnilnih postaj je mnogo, od tistih znanih, ki bodo postavljene ob našem avtocestnem križu pa do tistih 400, ki so planirane za Nemške avtoceste. Te bodo popolnoma enake našim, le postavljene bodo malo kasneje, kot pri nas.
Kitajci tudi pristopajo k ponudbi polnilnih postaj in kablov. Le cene so verjetno bolj konkurenčne od ostalih ponudnikov. Ena od opaženih zadev pa je, da baterije oziroma baterijske sklope ponujajo zgolj podjetja iz Kitajske.
Spoštovane članice in člani ter simpatizerji Društva električnih vozil Slovenije – DEVS!
Vabimo vas na sestanek v četrtek 1.10.2015 zbor ob 18:00 uri pred Gradom Kodeljevo, Koblarjeva 34, Ljubljana.
Začetek sestanka ob 18:30 uri.
Predlagan dnevni red:
1. Strategija DEVS-a do konca leta 2015 in predlog zamenjave sekretarja
2. Plan in cilji za leto 2016
3. Razno
Hvala in se vidimo.
Vlasta Hojan
poslovna sekretarka DEVS-a
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
