Živimo v času, ko je razvoj pričel prehitevati človeške zmogljivosti. Večina ljudi si želi udobnega in lenobnega vsakdana, zato se boji vsega novega. Vsaka nova stvar od človeka namreč zahteva nekaj angažmaja, nekaj učenja. Skratka nekaj več kot lenobno čakanje, kdaj pride tetka Matilda s svojo metlo pospravit njihove pajčevine. Nekateri ljudje so kot športniki in ves čas držijo stik s hitrim razvojem, drugi se soočajo s pomanjkanjem tovrstne kondicije. Tokratna sobotna e-mobilnostna predavanja na MOS 2026 so bila namenjena tem drugim, da premagajo strah pred odločitvijo za prehod na cenejšo in udobnejšo mobilnost.

Člani društva DeMS so običajni ljudje, ki so strah že pred leti vrgli čez ramo in osedlali električnega, namesto naftnega žrebca. Večina jih danes ne želi niti videti vozila na fosile, kaj šele sedeti v njih. Tudi njihovi začetki so bili povezani s strahom, ki je bil v preteklosti morda še upravičen. No, danes je vsak pomislek o prehodu z lahkoto takoj ovreči, če je le zdrava pamet še v treznih glavah. Vsaka nova stvar ruši dotedanje ovire in hkrati prinaša nekatere pozitivne učinke. Z e-mobilnostjo ni nič drugače.

Na povabilo MOS-a so pripravili osem predavanj, s katerimi so obiskovalcem sejma predstavili lastne izkušnje. Nekateri se vozijo z električnimi vozili leto ali dve, drugi desetletje ali več. Informacij mrgoli in med njimi je veliko zavajujočih mitov, od predavateljev in prostovoljcev pa so obiskovalci lahko slišali njihove lastne izkušnje. Komu verjeti, medijskim delavcem z nekaj testnimi vožnjami ali izkušenim uporabnikom, ki so na elektriko prevozili že več 100.000 km?

Obiskovalci sejma so se tako lahko seznanili s prednostmi in slabostmi električnih vozil. Kakšen avtomobil je primeren zanje, kaj so kWh in kaj kW. Kolikšna baterija je smiselna, katere znamke vozil imajo prednosti ali slabosti. Kakšna je polnilna infrastruktura v Sloveniji in okoliških državah, kar društvo vsakoletno preverja in ocenjuje. Trenutni hit je avtonomna vožnja: kako se avto sam premika po prometnih pasovih, krožiščih, izogiba pešcem ali kolesarjem, sam obrača volan in se na ozkih gozdnih poteh ritensko umika nasproti vozečim vozilom. Predvsem pa prinašata e-mobilnost in avtonomna vožnja veliko višjo stopnjo varnosti v cestnem prometu in to bi moralo biti na prvem mestu.

V času umetne inteligence se marsikdo sprašuje, ali človek še drži vajeti v rokah tega podivjanega slona, ki z neverjetno hitrostjo ruši mite in navade prebivalstva tega planeta. Čeprav ta stvar ni mesojeda, se je človek boji kot hudič križa. Morda v nekaterih primerih upravičeno? Je pa povprečen Slovenec po svoje zanimiv osebek. Tujcu bo z veseljem plačal, kolikor je treba, za najem, da dobi njihove izdelke in je deležen njihovih storitev. En tak zanimiv primer je nakup smrdeče in umazane nafte. Naj ta stane 1 € ali 2 €, tudi 3 € na liter, bo raje plačal toliko nekemu šejku, vojnim dobičkarjem in preprodajalcem naftnih derivatov, kot pa dal 0,2 € ali 0,4 € za kWh elektrike. Razlog je znan: elektriko je verjetno proizvedel njegov sorojak.

Nekateri obiskovalci so iz pogovorov prostovoljcev dojeli, da plačujejo mnogo preveč za vsak prevožen km, spet drugi uživajo v rohnenju motorjev in se radi omamljajo z vonjavami vročih izpuhov. Pustimo čas, da vozniki sami prepoznajo prednosti, nekateri prej, drugi kasneje. Ljudje so različni, vsak naj živi po svoje. Svoboda odločanja naj bo vodilo kot pred 100 leti, ko niso prepovedali konjskih vpreg in se nekateri še danes vozijo z njimi.

Zapisal
Boštjan Marolt

DeMS na MOS Celje 2026: povzetek strokovnega dne

Celje, 19. september 2026

Strokovni dan DeMS na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju je združil osem predavanj v dveh sklopih: prvi je bil namenjen začetnikom in širši javnosti, drugi naprednim uporabnikom in podjetjem. Predavatelji so predstavili lastne izkušnje z vožnjo, polnjenjem in stroški, gost iz Hrvaške pa pogled čez mejo.

Na kratko: pet sporočil dneva 1.    Polnjenje doma in v službi je pravilo, javne polnilnice so dopolnilo. Vprašanje »kje bom polnil?« je ključno pri odločitvi o nakupu. 2.    Domače in službeno polnjenje je nekajkrat cenejše od goriva, javno hitro polnjenje pa bistveno manj. Po izračunih predavateljev domače polnjenje stane 1,5–2,5 € na 100 km, gorivo 6,4–16 €, javno hitro polnjenje pa 5–9 €. Karoljev primer (0,73 € na 100 km) temelji na hrvaških cenah in brezplačnem polnjenju v službi. 3.    Dolge poti niso ovira. Odprava na Nordkapp in vsakodnevna vožnja Davorja Karolja (80.000 km na leto) kažeta, da električna vozila delujejo tudi pri veliki kilometrini. 4.    Infrastruktura je uporabna, a ne popolna. Ocena DeMS je povprečna (54 %): najslabše sta ocenjeni kategoriji polnilna mesta in lokacija, dobro pa polnjenje ter informacije o ceni in aktivaciji. 5.    Trg hitro raste. Delež novih e-avtov v Sloveniji presega 10 %, prodaja se je v prvi polovici leta 2026 več kot podvojila (+124,5 %), ponudba pod 35.000 € pa širi trg tudi zunaj premium segmenta.

Program dneva

Ura	Predavanje	Predavatelj
10.00	Ali je EV zame?	Blaž Hrovat
10.20	Polnjenje brez frustracij	Alan Orlič Belšak
10.40	Varčna vožnja, realni stroški	Marjan Božič
11.00	BEV + fotovoltaika + hranilnik	Slavko Cehner
11.20	Odmor ob odru, individualna vprašanja
11.30	Zgodba iz tujine	Davor Karolj (HUEM)
11.50	Brez meja do Severnega rta	Ignac Završnik
12.10	Polnilna infrastruktura SI	Matjaž Potrč
12.30	EV trg 2026 in trendi	Rok Rupnik
12.50	Zaključna razprava

1. sklop: EV v resničnem življenju (10.00–11.30)

Za začetnike in širšo javnost

10.00 · Ali je EV zame?

Blaž Hrovat

Predavanje ne obravnava ekologije, ampak vpliv električnega avta na denarnico, čas in navade. Avto se polni, ko počiva: doma, v službi ali med nakupovanjem. Za večino voznikov zadošča že domača vtičnica (2,3 kW), ki čez noč doda 100–150 km. Doma polnjenje stane 1,5–2,5 € na 100 km, na javnih hitrih polnilnicah 5–9 €, dizel pa okoli 9 €. Pred nakupom si je treba odgovoriti na štiri vprašanja: kje bo potekalo polnjenje, ali je služba oddaljena več kot 50 km, ali bi bil e-avto primeren kot drugo vozilo in, pri rabljenem, ali ima baterijo LFP. Predstavitev v PDF.

10.20 · Polnjenje brez frustracij

Alan Orlič Belšak

Predavanje odpravlja strah pred prvim polnjenjem. Vožnja z električnim avtom stane 1,6–2,4 € na 100 km, s klasičnim avtomobilom 6,4–16 €, najcenejše pa je domače polnjenje (5–15 centov na kWh na nočni tarifi). Javne polnilnice so počasne izmenične (AC, do 22 kW, povprečno okoli 0,35 €/kWh) ali hitre enosmerne (DC, od 50 do 350 kW, povprečno okoli 0,5 €/kWh). Hitro polnjenje poteka do približno 80 %, saj se nato hitrost zmanjša. Infrastrukturo predavatelj opiše kot »divji zahod«, zato jo DeMS preizkuša. Predstavitev v PDF.

10.40 · Varčna vožnja, realni stroški

Marjan Božič

Pametna vožnja pomeni večji doseg, manj polnjenja in nižje stroške. Največji »ubijalec dosega« je hitrost: pri 130 km/h je poraba za 20–35 % večja kot pri 110 km/h, zato je najučinkovitejša avtocestna hitrost 90–110 km/h. Predavatelj svetuje še mehko pospeševanje, uporabo regeneracije, pravilen tlak v pnevmatikah in manjši zračni upor, odsvetuje pa vožnjo v nevtralni prestavi; pozimi je doseg za 20–40 % manjši. Po njegovem izračunu za 200.000 km kombinirane uporabe Tesla Model 3 stane okoli 34.500 €, primerljiva Škoda Octavia RS pa okoli 60.900 € (prihranek okoli 43 %). Predstavitev v PDF.

11.00 · BEV + fotovoltaika + hranilnik

Slavko Cehner

Podjetje Doorson, proizvajalec avtomatskih drsnih vrat, je najprej elektrificiralo proizvodnjo (110 MWh na leto), nato zgradilo sončni elektrarni (110 kW in 32 kW) s hranilnikom in sistemom za upravljanje energije; naložba 145.000 € naj bi se povrnila v 3,5 leta. Od leta 2024 uvaja tudi električna vozila, pri čemer bi 13 vozil porabilo več elektrike kot celotna tovarna. Rešitev je centralno upravljanje in dinamična porazdelitev polnjenja, hranilnik pa nadgrajujejo z 61 na 286 kWh. Zaposlenim želijo ponuditi ugodno polnjenje kot bonitetno ugodnost. Predstavitev v PDF.

2. sklop: Infrastruktura in trendi 2026 (11.30–12.50)

Za napredne uporabnike in podjetja

11.30 · Zgodba iz tujine

Davor Karolj, Hrvaško združenje za e-mobilnost (HUEM)

Predavatelj vozi 280 km dnevno, okoli 80.000 km na leto, z dvema Teslama Model 3 (baterija LFP, zdravje baterije 92 % in 98 %). Kar 64 % energije napolni brezplačno v službi, 24 % doma iz sončne elektrarne in le 5 % na hitrih polnilnicah, zato je njegov povprečni strošek energije 0,04 €/kWh (0,73 € na 100 km); pri tem gre za hrvaške cene. Dvotedenski dopust na Pagu (1226 km) ga je za elektriko stal okoli 11 €. Hrvaška ima okoli 12.600 e-avtov (manj kot 1 % voznega parka) in 420 ultrahitrih priključkov, težave pa so zanesljivost polnilnic, polnjenje v stavbah in sezonske subvencije. Slovenija je po številkah korak pred njo, Hrvaška pa hitro raste. Predstavitev v PDF.

11.50 · Brez meja do Severnega rta

Ignac Završnik

Septembra 2025 je DeMS z devetimi vozili (osem Tesel in ena Hyundai Kona) in 14 člani prevozil okoli 8000 km (v obe smeri) do Nordkappa, prek Nemčije, Švedske, Finske in Norveške. Navigacija je sama načrtovala postanke na hitrih polnilnicah (5–20 minut), poraba pa je bila zaradi počasnejše vožnje v Skandinaviji za okoli 20 % nižja (pri Modelu Y 14–16 kWh/100 km). Tehničnih težav ni bilo, vrhunec potovanja pa je bila svetlobna predstava Tesel ob slovenski himni. Sklep: prava infrastruktura pomeni svobodo, Slovenija pa ima pri njej kaj nadoknaditi. Predstavitev v PDF.

12.10 · Polnilna infrastruktura SI

Matjaž Potrč

DeMS javne polnilnice ocenjuje od leta 2018. Leta 2025 so v petih sobotah z desetimi vozili prevozili 6000 km in obiskali 81 lokacij (več kot 200 prostovoljnih ur). Skupna ocena je povprečna (54 %): polnjenje (68 %) in informacije (67 %) so dobri, označenost je povprečna (50 %), polnilna mesta (38 %) in lokacija (36 %) pa pomanjkljiva. Največ napredka je pri informacijah o ceni in aktivaciji (35 lokacij z oceno »zelo dobro«, leta 2024 le 8); najvišjo oceno sta dosegli Supernova v Mariboru in avtocestno počivališče Murska Sobota sever. Predstavitev v PDF.

12.30 · EV trg 2026 in trendi

Rok Rupnik

V EU-27 je delež baterijskih električnih vozil (BEV) v prvi polovici leta 2026 znašal 20,7 %. V Sloveniji je bilo leta 2025 registriranih 6419 novih BEV (11,1 %), v prvi polovici leta 2026 pa že 6062; vodi Tesla, hitro rasteta Leapmotor in Renault. Prihajajo nove kitajske znamke in cenejši modeli, pri baterijah pa bo do leta 2030 evolucija pomembnejša od revolucije (LFP/LMFP, natrij-ionske, proti koncu desetletja trdninske). Kupcem svetuje, naj nakup prilagodijo profilu uporabe, primerjajo celotne stroške in preverijo ekosistem (servis, aplikacija, garancija baterije). Predstavitev v PDF.

 

Brez ljudi, ki so v soboto na MOS-u dali svoj čas, znanje in energijo, tako kakovosten dogodek ne bi bil mogoč. Društvo DeMS se zato iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri njegovi izvedbi.

Hvala predavateljem, ki so svoje izkušnje iz vsakdanje uporabe električnih vozil delili odkrito in s številkami iz prve roke. Hvala gostu iz Hrvaške, Davorju Karolju, predsedniku Hrvaškega združenja za e-mobilnost (HUEM), ki je predstavil pogled čez mejo. Hvala moderatorki Saši Petejan za vodenje in profesionalno sodelovanje.

Posebna zahvala pa gre prostovoljcem, ambasadorjem e-mobilnosti, ki so ves dan obiskovalce sejma osveščali, odgovarjali na njihova vprašanja in jih vabili na dogodke DeMS. Preprosto povedano: brez prostovoljcev tega ni mogoče izpeljati tako kakovostno. Skupaj so pokazali, kaj DeMS zna in kaj pomeni, ko stopijo skupaj. Hvala vam vsem!

Sodelovali so še: Denis Bozovičar, Marjan Božič, Slavko Cehner, Vesna Dobovišek, Zara Dubravka Gramc, Blaž Hrovat, Boštjan Marolt, Saša Odlazek, Alan Orlič Belšak, Lenna Lara Potrč, Matjaž Potrč, Rok Rupnik, Matej Sardoč, Janez Urevc, Egija Zarina, Boštjan Završnik.

Ignac Završnik
v imenu Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS)