E-mobilnost na široko odpira vrata v čistejšo in bolj zdravo prihodnost. Obišči nas na katerem od navedenih dogodkov in spoznaj nove prevozne tehnologije. Zapelji se na kratek preizkus z vozilom, ki ne ropota in ne smrdi.
Kategorija: Uncategorised
September – mesec e-mobilnosti
September z evropskim tednom mobilnosti ponuja bogat nabor dogodkov, ki se jih tudi člani DEVSa radi udeležimo. Zero Tour v Stični, Eco Meet v Ljubljani, ETM v Mariboru in na Cerkniškem jezeru, EkoTehno v Zagrebu, Avto salon v Frankfurtu…Promocija trajnostne mobilnosti v Mariboru
Zavod Zadihaj je organiziral zanimiv dogodek v Mariboru. Dopoldne so električna vozila brezplačno prevažala mariborčane po mestu, ob 11. uri pa smo se udeležili okrogle mize na temo trajnostne mobilnosti. Sodelovali so predstavniki treh ministrstev, Mestne občine Maribor, Inštituta za javno zdravje in še nekateri partnerji dogodka.Predstavniki DEVSa smo v času za razpravo predlagali številne spremembe v davčni in prometni regulativi ter uvedbo ukrepov pozitivne diskriminacije okolju prijaznih vozil. Odgovorni so si povedano zabeležili. Z nekaterimi predstavniki smo se dogovorili za nadaljne stike in sodelovanje. fotogalerija
Prijeten in uspešen dan je skazil le dogodek na polnilnih postajah na Vodovodni cesti v Mariboru, ki niso delovale. Ena je bila kljub temu na portalu polni.si označena zeleno, kar pomeni, da deluje. Izvedeli smo, da so vse tri polnilne postaje že daljši čas neuporabne, zato pozivamo lastnika, Elektro Maribor in vzdrževalca, Etrel, da jih bodisi usposobijo ali pa označijo kot nedelujoče. Napačne informacije na polni.si lahko namreč uporabniku postaj povzročijo veliko težav.

Delavnica za naravovarstvene nadzornike
Slovenija spada v skupino držav, ki na številnih področjih vzorno skrbijo za varovanje narave, biotsko raznovrstnost in ohranjanje naravne dediščine. Ministrstvo za okolje in prostor se trudi narediti korak naprej in zaščititi naše naravno bogastvo tudi s promocijo e-mobilnosti. DEVS so partnerja pri svojih prizadevanjih povabili k sodelovanju.V Park Škocjanske jame je MOP povabil predvsem nadzornike zavarovanih območij narave na predstavitev e-mobilnosti in njenih prednosti, kar so zaupali prav našemu društvu. Dopoldne smo razdelili na uvodni teoretični del in praktični del z vožnjo po bolj in manj urejenih poteh po Brkinih.Na predavanju, ki se ga je udeležilo pribl. 25 oseb, smo predstavili težave uporabe fosilnih goriv na zdravstvenem, okoljskem, socialnem in finančnem področju ter kako lahko e-mobilnost te težave preprečuje. Ovrgli smo tudi številne neresnice, ki se kot klopi držijo e-mobilnosti in jo neupravičeno postavljajo v slabo luč.
Po zaključnih besedah smo člani skoraj uro odgovarjali na zanimiva vprašanja nadzornikov predvsem s področja izbire električnih vozil, njihovih lastnosti in polnilne infrastrukture.
Brkini z razgibano konfiguracijo terena so bili kar primeren poligon za simulacijo običajnih dnevnih poti nadzornikov. Prisotna so bila naslednja električna vozila: dve Kii Soul EV, Nissan Leaf in e-NV200, Citroen C-Zero, Renault Zoe, Tesla S ter dva hibrida Mitsubishi Outlander, ki ju je pripeljal distributer AC Mobil. Nadzorniki so se posedli v avtomobile in hajd na pot. Izbrana trasa je bila sestavljena tako iz asfaltnih lokalnih cest kot makadamskih poti, kar nobenemu od vozil ni predstavljalo težav. Nadzorniki so zadovoljno kimali ob odličnem navoru pri speljevanju v klanec, tišini, ki je prevarala celo plašno srno, ki se je pasla ob cesti in njim neobičajni mirnosti vozil na težjih terenih.
Po koncu vožnje še obvezen klepet o tem in onem, vsi pa so potrdili, da je bilo srečanje nadvse koristno in da se že veselijo možnosti uporabe električnih vozil pri svojem delu
Predstavnici MOPa sta izrazili zadovoljstvo nad našim prispevkom in željo po sodelovanju pri prihajajočih dogodkih.
Na koncu nas je obiskala še ekipa TV Slovenija, ki je potrebovala nekaj pričevanj dolgoletnih uporabnikov o praktičnih izkušnjah z električnimi vozili. Prispevki so bili uporabljeni v oddaji Točka preloma (19min: 47sek) v sredo, 7. decembra.
Člani DEVSa smo ponovno dokazali, da lahko učinkovito pomagamo promovirati e-mobilnost in da lahko vsi, ki jim je mar za čistejšo, bolj zdravo in bogatejšo Slovenijo, računajo na nas in našo podporo.
David Mrvar
Srečanje v Prelogah – prijetno in koristno
Kar 10 lastnikov EVjev se je zbralo v Prelogah pri Slovenski Bistrici, kjer smo se po zaslugi prijetnih gostiteljev res lepo imeli in obogatili svoje znanje z izmenjavo izkušenj. Druženje v čudoviti stari kleti na bližnji turistični kmetiji je v snovanju novih idej hitro minilo. Preselili smo se domov k gostitelju, kjer je kmalu zadišalo po domačih dobrotah.Anketa o varnosti EV v prometu
Dijaka Gimnazije Škofja Loka prosita vse uporabnike EV in strokovnjake s področja e-mobilnosti, da izpolnimo kratko anketo, ki jo potrebujeta za raziskovalno nalogo. Vabimo vse, da jima pomagamo in izpolnimo anketo.
Ljubljana – Pulj/Pula/Pola (HR) z električnim vozilom
Naša potovanja po domovini in širši okolici je bilo treba dopolniti tudi s potjo do naših sosedov. Istra je zanesljivo ena izmed najbolje obiskanih turističnih destinacij v bližini.
Pulj kot najbolj oddaljena točka v Istri je postala cilj naše poti z električnim vozilom.
Preverjanje poti preko spletnih portalov se je začelo z uporabo Google zemljevidov. Za najhitrejšo pot bi potrebovali 2 uri in 6 minut.
Glede na zgornje rezultate smo planirali eno polnitev na hitri polnilnici. Najbolj primerna hitra polnilnica ob poti je na BS Kozina. Treba je priznati, da je lokacija strateško postavljena in vsekakor pravilna odločitev s strani SODO.
Skupno naj bi porabili 38,7 kWh za pot dolžine 202,41 kilometrov. Vir: http://www.jurassictest.ch/GR/
Pot smo začeli v Ljubljani ob 7:17 uri s 97 % baterijo. Vreme je bilo oblačno, 9 stopinj, cesta mokra. Do BS Kozina nismo varčevali, ne s hitrostjo in posledično tudi ne s porabo. Občasno so se na avtocesti pojavljali pasovi megle, zato smo zaradi varnosti znižali hitrost na 90 km/h (še vedno je bil svež spomin na sobotno verižno trčenje).
Ob 8:07 uri in po 82,9 km ter 83 % porabljene energije smo prispeli na BS Kozina. Hitra polnilnica ni delovala takoj, polnitev je uspela po principu »2x priklopi in 1x polni«. Obračun za porabljeno energijo je bil, za razliko od naše zadnje poti na relaciji Brežice-Kranjska Gora, pravilen. Bravo Petrol, zaračunavanje ste popravili, funkcionalnosti delovanja polnilnice pa še ne. Vsaj izgube ne bo.
Napolnili smo za 18,10 + 0,70=18,80 kWh. Ocenjena razdalja od BS Kozine do Pulja je 120 kilometrov in vsaka rezerva pride prav. Še zlasti, ker gre večina poti po avtocesti, kjer sta hitrost in poraba višji.
Ker smo imeli daljši postanek, smo se ustavili tudi na bencinskem servisu na pijači, kavi in sendviču. Pot smo zato nadaljevali šele ob 09:15 uri s 94 % napolnjeno baterijo. To naj bi zadostovalo za naslednjih 120 kilometrov. Pri stalnem spustu porabe električne energije praktično ni bilo. Do Kopra smo za 22 kilometrov porabili zgolj 4 % energije.
Gneče na mejnem prehodu v zimskem času ni. Poleti bo seveda drugače, čakalne dobe, vročina,… Na hrvaški avtocesti do Pulja je stalno rosilo in praktično do konca poti ni posijalo sonce. Gneče ni bilo, avtomobili so bili redki zaradi plačljive cestnine in očitno tudi lokalni promet ne poteka po avtocesti. Popolnoma drugače kot pri nas.Ob 10:53 prihod do prvega znaka Pula/Pola. Še malo in pot se konča.Do cilja, ki je bil določen na parkirišču pred amfiteatrom smo naredili še nekaj kilometrov preko centra mesta. Ob prihodu na cilj smo na števcu imeli narejenih 204 kilometrov in preostalo je 22 % baterije. Ura je pokazala 11:00.
Pred časom smo s spletne strani Hrvaškega Telekoma naročili in dobili RFID kartico Puni.hr, ki naj bi omogočala polnitev na edini javni polnilnici v Pulju. Želeli smo jo preizkusiti in prvi šok je bil, ko polnilnica ni prepoznala RFID kartice. Vprašanje je bilo ali ne deluje RFID kartica ali polnilna postaja. S pomočjo prijazne parkirne uslužbenke smo rešili problem. Trenutno deluje edino njihova RFID kartica, gostovanje ni omogočeno. Parkirišče je plačljivo, storitev polnitve pa je trenutno brezplačna.
Pot v skupni dolžini 204 kilometrov je izvedljiva brez problema tudi z vozilom, ki ima 24 kWh baterijo. S 30 kWh baterijo bi ob povprečni hitrosti 100 km/h, prevozili pot tudi brez vmesne polnitve.P.S.
Obstaja pa še druga zgodba iz te poti, ki pa je z vsebinske plati še bolj zanimiva, saj se je bilo treba iz Pulja vrniti do Ljubljane. Črnokalski klanec predstavlja izziv, poraba se precej poveča. Ob priključku na avtocesto Koper-Ljubljana je bila situacija naslednja: »Oddaljenost do BS Kozina in hitre polnilnice 22 kilometrov, stanje baterije 31 %.« Iz teh podatkov bi sklepali, da problema ne bo. Stanje baterije je bilo 2,5 % ob prihodu do polnilne postaje BS Kozina. Pri zadnjih 50 metrih se je vklopil celo »Turtle« način, kar predstavlja pri Leaf-u zadnjo rezervo in v realnosti pomeni še 6 kilometrov.S praktično prazno baterijo pa smo dosegali drugačne »rekorde«. Napolnili smo 20,50 kWh, napolnjenost je pokazala 94 %. Torej smo prispeli do BS Kozina z 0,700 kWh rezerve.Zapisal
Ignac ZavršnikSlovenija se postavlja na evropski zemljevid e-mobilnosti
Težko pričakovane polnilne postaje na AC križu bodo do konca leta Slovenijo uveljavile kot državo z največ kombiniranimi hitrimi polnilnimi postajami na prebivalca. Prvi dve so minister za infrastrukturo g. Peter Gašperšič, direktor SODO g. Matjaž Vodušek, predstavniki Petrola in OMVja ter ostali v projekt vpleteni predali v uporabo danes.Postaji na Lopati jug (OMV) in Tepanje sever (Petrol) omogočata električnim avtomobilom hitrejšo in lažje dosegljivo pot med Ljubljano in Mariborom. Celotna mreža postaj bo vsem uporabnikom električnih avtomobilov omogočila brezskrbnejšo in predvsem hitrejšo pot po vsej državi. Ker se v okviru projekta postavljajo tudi hitre postaje v Avstriji, na Slovaškem in deloma Hrvaškem, se nam široko odpirajo tudi vrata proti Bratislavi, Münchnu in bližnjemu Zagrebu.
V pogovorih z odgovornimi smo poskušali izvedeti predvsem bodočo cenovno politiko in načine plačevanja uporabe postaj. Odgovori niso bili vzpodbudni, saj je pri tem vprašanju (IMHO) logika vsaj za zdaj povsem odpovedala. Brezplačni
uporabi do 10. 11. naj bi sledilo krajše obdobje zaračunavanja 2,5€ na posamezno polnjenje in nekaj mesecev kasneje 5€/polnjenje. Taka rešitev se mi zdi neprimerna, saj bo nekdo potreboval zgolj nekaj kWh, da pride brez skrbi do bližnjega cilja, Tesle pa bodo lahko z enim polnjenjem porabile skoraj 100 kWh za isto ceno. Predvidena cena storitve prav gotovo ne bo vzpodbujala razmaha e-mobilnosti, ker dejansko vožnja z uporabo novih postaj v večini primerov ne bo cenejša od vožnje z dizelskimi motorji.V skladu z interesi države, da vzpodbuja nakupe in uporabo e-vozil predlagamo drugačno cenovno politiko, npr. zaračunavanje dejansko porabljene energije po ceni, ki bi ne smela biti bistveno višja od gospodinjske cene elektrike. Prepričan sem, da celo že obstoječi uporabniki e-vozil, ki s svojim denarjem plačujemo elektriko za pogon, ne bomo prav pogosto obiskovali novih polnilnic, razen seveda, ko bo to nujno potrebno.
Verjamem, da bo na koncu tržna logika prevladala in bo upravljalec uvedel sistem zaračunavanja, ki bo voznike vzpodbudil k uporabi avtocest in novih polnilnih postaj.
David Mrvar

Intervju v Dnevniku
V Dnevniku je z dnem 24.20.2015 je izšel intervju z našim predsednikom Simonom Čretnikom. Zanimivo branje, kjer v bistvu izvemo da ima e-mobilnost politične in ne tehnične težave.
























