V zadnjih dnevih dobivamo veliko telefonskih klicev s podobno vsebino. Ali morda poznaš tole vozilo ? Kako je z baterijami, kako preverim stanje, cena je izredno ugodna,…
Vsi klici so se nanašali na oglas, objavljen na avto.net, kjer prodajalec obljublja vozilo z baterijo. V resnici pa ni tako. Preverjanje VIN številke pokaže podatek, da je bilo vozilo kupljeno v Franciji in da so baterije še vedno v najemu. Renault pa ima možnost v primeru neplačevanja mesečnega najema baterije daljinsko izklopiti baterijo. Se pravi, prihodnji kupec bo kupil vozilo brez baterije. O dodatnem strošku za najem baterije pa ne bo izvedel ničesar.
V čem je problem, kot sem že zapisal v naslovu, je težko reči. Naš nasvet vsem prihodnjim lastnikom električnih vozil. Preko VIN številke vozila preverite pri Renault-u čigava je baterija. Če dobite potrditev, da je lastniška problema ne bo. Vendar je v preteklosti Renault v večini primerov prodajal vozila z najemom baterije, tako da morate prišteti še ta strošek.
Že pred časom smo zapisali zgoraj omenjeno pot z električnim vozilom Nissan Leaf 24 kW. Prevožena pot je bila enaka, le prevozno sredstvo, je bilo sedaj drugo, tokrat Renault Zoe R90 s 40 kWh baterijo. Cilj je bil obisk avtomobilskega sejma na Dunaju, z namenom, preveriti novosti v letu 2018.
Planiranje poti je bilo tokrat, zaradi večje baterije, enostavnejše. Prvi postanek za polnjenje vozila smo planirali pri polnilni postaji Ilz ob avtocesti. Odhod ob 6:00 uri iz centra Ljubljane. Stanje dometa, po oceni potovalnega računalnika, 193 kilometrov. Vreme oblačno, rahlo rosenje, 3 stopinje.
Po prevoženih 236,7 km, smo na polnilno postajo Ilz ob avtocesti prispeli ob 9:00 uri. Potovalni računalnik je pokazal povprečno porabo 14,6 kWh/100 km, porabljeno 34 kWh. Stanje baterije 12 %, kar je potovalni računalnik ocenil še za 40 kilometrov.
Renault Zoe R90 omogoča polnjenje 22 kW, kar pa je v našem primeru pomenilo postanek za 1,5 ure. Ocenjen domet po pretočenih 30 kWh, 240 kilometrov. To pa je zadostovalo do avtomobilskega sejma na Dunaju.
Vreme je bilo deževno, s temperaturami, ki so se bližale ničli. Zato je tudi povprečje porabe naraslo na 15 kWh/ 100 km.
V parkirni hiši je poskrbljeno za električna vozila. Imeli smo srečo in dobili zadnji prostor za polnjenje vozila. Stanje na števcu, prevoženih 388,7 k, porabljenih 58 kWh. Hitrost polnjenja je bila sicer skromna 3,6 kW, vendar bolje to kot nič.
Nesramnost voznikov ni omejena na državo, ampak na odnos voznikov do rezerviranih parkirišč za električna vozila. Vsak izmed takšnih kršiteljev je dobil obvestilo.
Sejem, ki po velikosti ni primerljiv z npr. pariškim ali frankfurtskim, je zanimiv, vendar en dan zadostuje za ogled. Zanimivo povsod te pogostijo s pijačo ali s prigrizkom. Delili so celo pivo.
Večina predstavljenih vozil je klasika v načinu pogona. Električnih vozil ni veliko, morda je nekaj več priključnih hibridov. V Evropi še vedno prevladuje miselnost, ki jo je Kitajska na področju e-mobilnosti že prehitela. Svetla izjema v primeru Evrope je Norveška. Kje bo Slovenija? Sprejeta strategija vlade je korak v pravo smer, kaj se bo zgodilo pa še bomo videli.
VW predstavlja klasiko e-Golf in e-Up in morebitni tudi I.D. Concept vzbuja pozornost. Audi e-tron je tudi električen, ostala vozila pa ne. Stavijo na priključne hibride, ki so po mojem mnenju slepa ulica. Kia in Smatrics sodelujeta na predstavitvi električnega vozila in polnilne postaje. Vendar v večini primerov domača infrastruktura ne omogoča hitrega 22 kW DC polnjenja brez večjih stroškov za priključno in obračunsko moč.
Električni Smart, ki je narejen v Sloveniji, razvit s pomočjo BiH inženirjev v Nemčiji in prodajan s strani Mercedesa, je zanimiv za mestno vožnjo. Prvi so že registrirani v Sloveniji.
Nissan Leaf z novo obliko, večjo baterijo in tehnologijo ProPilot doživlja podroben ogled vseh obiskovalcev. Glede na prodajno statistiko, ki govori o 10.000 naročilih, je verjetno večina izmed njih prihodnjih lastnikov, ki si je želela vozilo podrobno ogledati tudi v živo. Tudi sami smo spadali v to skupino. Naša ocena, najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Še ena podrobnost, izbire slovenskega jezika ni.
BMW je predstavil izboljšanega I3S z dodatki, cena z davkom, v Nemčiji 56.294 €. Hyundai s klasiko EV IONIQ, kjer je zanimivo dobavni rok je daljši, kot npr. v Sloveniji.
Renault ZOE s 40 kWh za nas ni novost, saj smo se z njim pripeljali in v praksi preverili domet 400 kilometrov. Električni Kangoo je zanimiv, vendar z eno veliko pomanjkljivostjo, brez hitrega polnjenja. V praksi se omenjena vozila ne obnesejo dobro. Zgodbe iz Pošte Slovenije o polnitvi na hitri 50 kW polnilnici, ki ne prinese ustreznega rezultata, saj vozilo omogoča zgolj 7,4 kW polnjenje. Prodajalci električnih vozil morajo poskrbeti tudi za izobraževanje prihodnjih uporabnikov.
Zaključek
Pot na Dunaj je sedaj možna zgolj z enim vmesnim polnjenjem. Minus, v našem primeru, je bila odsotnost hitrega 43 kW polnilca. Možnost hitrega polnjenja je obvezna v sodobnih električnih vozilih, saj hitra polnilna infrastruktura že obstaja.
Povprečna poraba 14,9 kWh / 100 km je za Renault Zoe zelo dobra, vendar je treba upoštevati tudi vožnjo izkušenega voznika električnih vozil, ki ni običajna v praksi.
Velikokrat se odpravimo v Avstrijo na obisk smučišč. Eden izmed izzivov je tudi uporaba električnega vozila in testiranje polnilne infrastrukture v naši severni sosedi. Cilj je bil lokalno smučišče Weissensee saj so zaradi praznikov in počitnic glavna smučišča precej oblegana in posledično je gneča na smučišču precejšnja.
Obisk spletne strani “goingelectric” prikaže razvejano polnilno infrastrukturo na planirani poti, ki pa ji zaradi pomanjkanja avstrijskih vinjet na BS OMW v Radovljici, ni bilo moč slediti. Izračun poti vodi preko karavanškega predora in skupno dolžino 160 kilometrov. Zoe ima izračunan ocenjen doseg v zimskih razmerah 265 kilometrov. Doseg cilja ni problematičen.
Občasno uporabljamo tudi zadnjo hitro polnilnico v BS OMV Radovljica. Postanek pa sva tokrat imela zaradi nakupa tedenske vinjete za Avstrijo, ki je pa žal niso imeli. To pa je tudi bil razlog za odločitev, da sva izbrala pot preko Korenskega sedla in direktno preko lokalnih cest. Stanje na vrhu Korenskega sedla, ocenjen doseg 101 kilometer.
Stanje ob 6:54 kaže na potovalnem računalniku doseg 243, zunanja temperatura okoli nič stopinj. Kako deluje preračun preostanka kilometrov, mi je še vedno skrivnost. Po vključitvi tempomata na 100 km/h se je pokazal nov preračun izračunan doseg 270 kilometrov
Zoe in prostor za smučarsko opremo – nedeljiva zadnja klop je velik minus, saj je vozilo uporabno zgolj za dve osebi. Od vseh električnih vozil, ki trenutno obstajajo na trgu, ima edino e-Golf odprtino za smuči. Drugi pa imajo običajno deljivo zadnjo klop, ki omogoča podobno razporeditev smučarske prtljage.
Regeneracija električnih vozil je ena izmed velikih prednosti, ki so očitne tudi v praksi. Tako se je ocenjeno stanje dometa vozila ob pogledu na Dobrač izboljšalo. Ocenjen doseg je bil 116 kilometrov.
je viden iz priložene fotografije. Prevoženih 155 kilometrov porabljeno 30 kWh energije. Izračun potovalnega računalnika. Preostanek 44 kilometrov.
Gneče na smučišču ni bilo. Prijaznost zaposlenega osebja pa je pravo presenečenje. Vsakdo te pozdravi in ti zaželi dobrodošlico.
To pa pomeni, da izstopi iz tople hiške in ti te besede osebno zaželi. Turizem smo ljudje v praksi. Redko to doživiš, vendar si to prijaznost zapomniš.
Na žalost se je vreme počasi slabšalo, tako smo morali s smučišča oditi predčasno. Začelo je deževati. Naslednje vprašanje je bilo, kje polniti. Na srečo je polnilna postaja oddaljena samo 150 metrov. Premor za polnjenje 1 uro in 7 minut je pomenilo stanje baterije iz 21% na 79% in pretočene energije za 24 kWh. Kaj pa dela uporabnik v vmesnem času? Napolni svoje »baterije« s kosilom v bližnji restavraciji.
Pot nazaj je na podlagi pridobljenih izkušenj kljub dežju potekala malo hitreje. Tempomat sem nastavil na 110 km/h.
Končni rezultat v povprečni porabi se je izboljšal zaradi poti, ki je v glavnem navzdol (Kranjska Gora – Ljubljana) in malo višje zunanje temperature.
Potovalni računalnik
Zaključek
Zimski izleti v smučarska središča sosednje države so možni, z uporabo polnilne infrastrukture za dopolnitev baterije. Povprečna poraba energije je višja zaradi specifične vožnje. Nizke temperature veliko vzponov in spustov spravijo povprečno porabo energije na 17,3 kW za 100 kilometrov. Porabili smo 54 kWh, za 311 kilometrov ob povprečni hitrosti 65,4 kilometrov.
Pred nekaj dnevi sem v prilogi časopisa Delo prebral zapis novinarja, da še vedno ne more priti z električnim vozilom iz Ljubljane do Kopra in nazaj brez vmesnega postanka na hitri polnilni postaji. Tehnični podatki za Zoe so znani, ocenjen domet v zimskih razmerah pa 250 kilometrov za 40 kWh baterijo. Najboljša izkušnja je lastna izkušnja, zato smo preverili terorijo v praksi in se odpeljali do Kopra.
Teoretično ne bi smelo biti problema, saj je razdalja ocenjena na 210 kilometrov in po potovalnem računalniku bi na koncu ostalo energije še za 52 kilometrov.
Ocenjen doseg baterije je bil v Ljubljani 262 km. Vreme hladno 0 stopinj, megleno in vlažno. Še en faktor, ki v praksi zniža domet električnih vozil. Temperaturo v kabini nastavljena na 20 stopinj. Sam način vožnje pa na ECO način. Omenjen način sem med vožnjo tudi izklapljal, saj tak način preveč omeji moč motorja in se hitrost v klanec zniža. Delno sem uporabil tempomat, saj je promet gost in občasno tudi onemogoča uporabo tempomata.
Povprečna hitrost, ki sem jo želel imeti je bila med 95-100 km/h.
Vreme se je spreminjalo od megle do sonca in tudi nekaj kapelj se je našlo po poti. Se pravi pestre zimske razmere, samo cestišče pa je bilo suho z nekaj izjemami, saj se je ponekod topil sneg ob avtocesti.
Na tej poti velja, da za električna vozila predstavljata izziv dva klanca; klanec po Vrhniki in v nazaj grede, klanecmed Kopromin Kozino. Premagovanje višinske razlike vzame precej električne energije.
Prvo presenečenje je izračun potovalnega računalnika v Kopru. Porabljeno je bilo 15 kWh za 104,9 km. Zadnji spust je pripomogel k zelo ugodni statistiki. Po kratkem odmoru v Kopru je bil čas za vrnitev. Prvi izziv predstavlja vzpon do Kozine. Koliko se nam je zmanjšal domet, se vidi iz priložene fotografije. Domet 111 kilometrov, preostanek 19 kWh. Hiter padec iz ocenjenega dometa 177 kilometrov. Vendar problema ni bilo, v Ljubljano smo prišli z rezervo 7 kWh in ocenjenim dometom 40 kilometrov. Zimski domet je realnih 250 kilometrov po avtocesti pri hitrosti 95-100 km/h.
Zaključek
Zimski izlet na kavo iz Ljubljane v Koper je možen tudi z vrnitvijo brez vmesnega polnjenja. Poleti se bo domet še povečal zaradi višjih temperatur. Pred časom je Janez Zbačnik zapisal »Po prvo pomoč za električna vozila na Petrol/OMV«. Zapis postaja s tehnološkim razvojem električnih vozil čedalje bolj aktualen. Še zadnja fotografija iz poti je nastala pred Mercator Centrom v Šiški. Hitra polnitev je sicer brezplačna, vendar pa se običajno uporabniki električnih vozil v vmesnem času ustavimo tudi v trgovini, lokalih, restavracijah, … Torej pridemo do rešitve, ki je dobra za obe strani.
Resnični pospešek elektrifikacije cestnega prometa v Evropi. 10.000 evropskih kupcev je naročilo novega 100 % električnega Nissan Leaf in to zgolj v dveh mesecih. Izdelava za evropski trg se je začela 18. 12. 2017. Prve dobave pa bodo v februarju 2018.
V društvu DeMS tudi nestrpno pričakujemo prve dobave v Slovenijo. Naš plan je v marcu 2018 odpeljati pot od Lendave do Pirana. Da bo izziv še težji, bomo to skušali narediti brez uporabe hitrih polnilnih postaj.
Električni avtomobili so že danes precej cenejši od “smrdljivcev”!
Ljudje smo razumska bitja, zato se pri nakupu odločamo modro. No ja, včasih nas srce in čustva malo zanesejo, kajne? Uporabniki vedno ponavljamo, da so električni avtomobili poceni in da z njimi lahko veliko privarčujemo. Koliko, je odvisno predvsem od nakupne cene avtomobila, števila kilometrov, ki jih letno prevozimo in od lastnosti klasičnega avtomobila, s katerim električni model primerjamo. Za lažjo predstavo sem pripravil tri razpredelnice, ki izračunajo predviden prihranek in čas povratka investicije ter strošek uporabe oz. strošek lastništva na prevožen km.
Logično je, da je prihranek največji in doba povratka investicije najkrajša pri voznikih, ki se veliko vozijo in obratno. Nekako na splošno velja, da je iz finančnega vidika zelo smotrn nakup cenejših električnih avtomobilov (do 17.000€), če letno prevozimo vsaj 8.000 km, in dražjih (25.000 do 30.000€), če prevozimo več kot 15.000 km letno.
Čeprav pri nas ni ravno priljubljen način, je pri električnih vozilih zelo učinkovita souporaba vozila v okviru družine ali, kar je opaziti redkeje, prijateljev, sosedov ali sorodnikov. Že če se za souporabo dogovorita dve gospodinjstvi, ki potrebujeta avto ob istem času na istih relacijah, ali pa ga potrebujeta ob povsem različnih časih, je lahko učinek prav neverjeten. Stroški se namreč razpolovijo, avtomobil pa zaradi pogostejše uporabe in večje kilometrine prinaša občutnejše prihranke.
Za okvirno predstavo, koliko denarja ti lahko električni avtomobil dejansko prihrani in koliko te stane na kilometer prevožene poti, odpri razpredelnice. Vnesi svoje podatke v bela polja, na dnu se ti pokažejo podatki o letnem prihranku in številu let, v katerih se avto s prihranki sam izplača. Druga tabela ti izračuna strošek uporabe z ali brez amortizacije. V tretji tabeli izveš skupen strošek lastništva na kilometer. Za primerjavo sem uporabil Citroen C-Zero, ker ga najbolje poznam in hkrati kot najbolj ekonomičen električen avtomobil lahko služi kot benchmark za ostala vozila.
Primerjalna tabela z vnešenimi tipičnimi podatki kaže, da se nov Citroen C-Zero ali Peugeot Ion v celoti izplača povprečno v 6 letih in pol, rabljen v štirih letih, nov Nissan Leaf v 11 letih. Za izračun je bilo upoštevanih povprečnih 15.000 km letno. Hvala vnaprej uporabnikom tabel za predloge izboljšav in pripombe o pomanjkljivostih.
Nekaj dni sem bil uporabnik e-golfa zadnje generacije. Moji pozitivni vtisi: Motor 100kW je ravno dovolj močan za družinski avto. Pospeški, kar dobri. Navdušen sem bil nad rekuperacijo ima namreč štiri pozicije. Ročico menjalnika premikate levo ali desno za spreminjanje moči. Zelo lepo avto jadra pri izklopljeni rekuperaciji. Pohvalim tudi gume in aerodinamiko.
Ves čas testa sem imel vklopljeno toplotno črpalko na 22 do 23 stopinj. Poraba se je gibala 19 kW po avtocesti normalno hitro 130 km/h več ali manj. Po regionalnih cestah bolj varčno 14 kW. Odšel sem namreč iz Vipave v Pulj brez postanka. Zelo dobro deluje tudi radarski tempomat »stop and go«. Tempomat ni primeren za regionalne ceste, ker prehitro pospeši na nastavljeno hitrost, ko izgubi v križišču avtomobil pred seboj. Sicer imamo lahko nastavljeno najvišjo hitrost in razdaljo do vozila pred sabo.
Malo kritike na koncu. Prikazovalniki so sicer dobri, vendar prikazujejo na več mestih iste parametre. Ogromno je tudi nepotrebnih podatkov, ki zvedavega voznika »spravijo v jarek«. Nima podatka v odstotkih za napolnjenost baterije. Ko sem odšel do Pulja, sem imel domet 250 km. Po 10 kilometrih klanca na vrhu Rebrnic (Vipava – Razdrto) mi je avto zatežil, da ne pridem na cilj, ter naj obiščem polnilno mesto. Prikazovalnik preostalih kilometrov deluje sicer dobro.
Polnjenje na šuko v dežju ne deluje niti pod razno, treba je dvigniti kabel od tal? Na Mennekes deluje tudi v dežju! Med polnjenjem gretje ali hlajenje ne deluje razen na DC hitri polnilnici. Imel bi tak avto, vendar ne za več kot 40 tisoč €.
Malokdo mi verjame, da lahko s svojim avtom pridem dlje kot do Celja. Od leta 2015 sem lastnik električnega vozila Renault Zoe, katerega domet znaša do 130 km, oz. nekoliko manj z vožnjo po avtocesti. Tako se na poti do Ljubljane res ustavim v Celju in si vzamem nekaj časa, da svojo baterijo dopolnim. Že nergajo ljudje, češ kakšna potrata časa! Kam pa hočeš potovati s takšnim avtom? V Hamburg, jim odgovorim.
Kot zaposlena fotografinja na križarki, ki to poletje pljuje po severu Evrope, se moja hčer vsak konec tedna ustavi v pristanišču v Hamburgu. Z ženo se odločiva, da jo bova obiskala in si ob tem ogledala še delček našega kontinenta. Zakaj pa ne, zdaj ko vozimo na elektriko? Pa je pot pokrita s polnilnicami za električne avte? Svojo pot si izračunam na naslednji spletni strani:
https://www.goingelectric.de/stromtankstellen/routenplaner/
Na poti me spremlja pravo malo morje polnilnic.
Ko vtipkam relacijo Ptuj-Hamburg, mi zemljevid razkrije pravo morje polnilnic v radiju 15 km od avtoceste, ki povezuje ta dva kraja. Razdalja med njima znaša 1197 km. Dodam še vmesno točko Düsseldorf (kjer imamo sorodnike) in dolžina moje poti zraste na 1438 km. Stran ponuja dodatne možnosti iskanja, kjer lahko specificiram tip svojega priključka, ponudnika in iskanje tudi omejim na zgolj brezplačne polnilnice.
Polnjenje na polnilnicah ob nemških avtocestah je praviloma brezplačno. Gneče ni in po navadi so v dobrem stanju – izmed petdeset polnjenj (ki sem jih opravil na tem 3500 km dolgem potovanju) je bila zgolj ena polnilnica zasedena, dve pa nista delovali. V tem primeru je treba poiskati naslednjo polnilnico, ki po navadi ne stoji daleč od bencinske. So pa to mestne polnilnice (po navadi AC 22-kilovatne), na katerih polnjenje terja več časa (za moj tip avta 50 minut). Polnilnice ob avtocestah so večinoma kombiniranega tipa (AC 43 kW/Chademo 50 kW/Combo 50 kW) tako da baterijo napolnijo enkrat hitreje (torej mojega avta v okoli 20-25 minutah). Gre tudi povedati, da čeprav za nemške avtoceste ne potrebujete vinjet, je potrebna t. i. ekološka nalepka za obisk večjih mest. Nabaviti jo je možno pri AMZS.
Polnilnice ob nemških avtocestah stojijo nekje na parkirišču bencinske črpalke.
kreneva na pot. S polno baterijo zjutraj zapustiva Ptuj – prvi postanek je čez približno 100 km. Ker je v Avstriji polnjenje na avtocestah plačljivo, pred Gradcem zavijeva dol – takoj zagledava hotel Ramadan. Hitra kombinirana brezplačna polnilnica (za moje potrebe: AC 43 kW) ob hotelu je prosta in lahko dostopna (na parkirišču je rampa, ampak je parkiranje do ene ure zastonj). Po dvajsetih minutah lahko kreneva dalje.15327|https://dems.si/wp-content/uploads/2017/11/Hamburg04.jpg|fullČez 80 km: Zelo kratek postanek narediva v kraju Saint Mihael v Obersteiermarku. Polnilnica ima istega ponudnika in je istega tipa kot tista pri hotelu. Prav tako je brezplačna in lahko dostopna (stoji blizu izvoza).15332|https://dems.si/wp-content/uploads/2017/11/Hamburg05.jpg|fullČez 60 km: Da bi našla naslednjo polnilnico, skreneva 9 km iz avtoceste. Tam stoji zraven občinske stavbe kraja Weißenbach bei Liezen (AC) 22-kilovatna polnilnica. V kraju Liezen, mimo katerega se peljeva, stoji ob trgovskem centru Eli kombinirana polnilnica, a je dostopna zgolj v delovnemu času trgovin. Ker sva torej prezgodnja, polniva v Weißenbachu, ki si ga takrat tudi ogledava (saj tokrat polnjenje vzame 50 minut). Alternativa bi bila polnjenje ob avtocesti po tarifi Smartricsa.15328|https://dems.si/wp-content/uploads/2017/11/Hamburg06-1.jpg|fullČez 95 km: Zavijeva v Wels. V tem mestu z 60.000 prebivalci si privoščiva prvi daljši postanek. Polnilnico najdeva v centru, prazno. Polnjenje na kombiniranemu tipu (43 kW) je plačljivo, a ugodno – skorajda po polovični ceni ostalih ponudnikov. Na tip 2 (22 kW) se lahko priklopi brezplačno.Prečkava nemško mejo. Kot sem že povedal, je praviloma polnjenje na polnilnicah ob nemških avtocestah brezplačno. Njihov lastnik je podjetje Tank & Rast, katerih restavracije stojijo na večini nemških počivališč. Večinoma so proste, lahko dostopne in delujoče (razen v redkih primerih). Ker je mreža še v izgradnji, se zna zgoditi, da čeprav so vnesene v sistem, dejansko ne obratujejo (ali še niso bile aktivirane – dve polnilnici sta še bili ograjeni in pripravljeni za otvoritev – ali pa so odpovedale in še ni bila aktivirana servisna služba). V tem primeru je treba najti bližnjo polnilnico na prvem izvozu, saj vsak manjši kraj premore vsaj eno (po navadi tip 2), večji kraji pa več polnilnic.Občasno sva tako tudi zapustila avtocesto, z namenom, da si med polnjenjem ogledava okoliške kraje in njihove znamenitosti, kar je bil tudi smisel tega potovanja.
To je ena izmed tistih potovanj, kjer je bolj pomembna pot, kot je sam cilj. Po 1840 prevoženih kilometrih (z vsemi zavoji in ovinki), 25 polnilnicah, desetimi obiski krajev ter dveh prenočitvah, prispeva do oblačnega Hamburga. Vsako uro naju je avto prisilil, da sva naredila postanek, si na poti ogledala razne znamenitosti, ali pa si zgolj oddahnila in v miru zadihala. V Hamburgu stopiva na hčerino križarko in si ogledava njeno plavajoče delovno mesto. Nato si ogledava po Hamburg – mesto, posejano z (brezplačnimi) polnilnicami. Na sončno jutro se spet usedeva v avto in po preverjeni poti kreneva proti Ptuju. Še 1660 km (tokrat z manj nepotrebnih ovinkov), še 25 polnilnic. Domov se potnika vrneva po prevoženih 3500 kilometrih.
Še par nasvetov za morebitne lastnike električnih vozil, ki bi jih zaneslo po tej poti. Za vsak primer si je dobro priskrbeti nekatere kartice za nemške in avstrijske polnilnice. Čeprav je pot dobro pokrita s polnilnicami, ki so na voljo vsem, je dobro imeti pripravljene alternative, če bi bile vse te zasedene ali ne bi obratovale. Sam sem si priskrbel naslednje kartice: Smartrics (Avstrija), Tanke in Newmotion. Na koncu sem sicer potreboval zgolj Newmotion, in to enkrat v Hamburgu, ko je izbrana brezplačna polnilnica zahtevala prijavo s kartico.
Ker noben iskalnik polnilnic ni popoln, svetujem da iščete z večimi hkrati. Sam sem si zraven zgoraj omenjenega Routenplaner pomagal s https://www.plugshare.com/ in https://chargemap.com/map# Vse polnilnice niso vnesene v vse iskalnike, zato vam bo alterniranje pomagalo še posebej pri lokalnemu iskanju.
Naj se vam na potovanju preveč ne mudi. Priklopite avto in užijte kraj, v katerega vas bo zaneslo.
Poslovne poti me vodijo po vsej Evropi. Običajno uporabljam Nissan Leaf-a s 24 kWh baterijo. Tokrat sem se zaradi časovne stiske moral odločiti, da bom za pot na Nizozemsko vozil Teslo S. V treh dneh sem moral prevoziti 2.500 kilometrov. Edina časovna opcija je bila najem vozila. Kot sovoznik sem že spoznal nekatere možnosti vozila, kot voznik pa še ne.
Za razliko od običajnega planiranja poti sem se odločil, da se bom prepustil učinkovitosti vgrajenega navigacijskega sistema v vozilu. V navigacijo sem vnesel cilj in počakal nekaj sekund.
Prvi postanek po Ljubljani, Salzburg (Anif) in prvo polnjenje. Po ugotovitvi ali se vozilo polni na levi ali desni strani (mimogrede, leva stran je pravilna), sem vozilo priklopil na polnilno postajo.
Priklop, enostaven, en vtič in možnosti za zmoto ni. AC/DC je naziv glasbene skupine in uporabniku se ni treba ukvarjati z odločitvijo kaj je pravilno. V praksi pomeni 20 minutno hitro DC polnjenje dovolj energije za naslednjih 200 kilometrov. Pri Leaf-u uporabljam 14 RIFD kartic za običajno polnilno infrastrukturo. Za vsak primer sem jih vzel s seboj, nikoli se ne ve.
Nizozemska
Enostavnost polnjenja je poslovni model, ki ga ostali ponudniki polnilne infrastrukture ne omogočajo. Pametna polnilnica ne pomeni, da potrebujemo pametnega uporabnika, ampak preprosto uporabo. Očitno je to že sedaj možno in meni iz neznanega razloga ni uporabljeno pri drugih proizvajalcih. Vozilo se identificira s polnilno postajo, ne pa uporabnik s pomočjo telefona, kartice,…
Enako velja za obstoječe 50 kW polnilnice, ki imajo običajno tri kable zaradi treh različnih sistemov. Ob spoznanju preproste uporabe in precej hitrejšega polnjenja izgledajo te rešitve kot slaba šala, ki pa še vedno ostane realnost za večino uporabnikov električnih vozil.
Gneča v Anifu (Salzburg)
Zaključek
Dokler bodo obstajali različni sistemi polnjenja, kup različnih kartic za identifikacijo, si preboja na tem področju e-mobilnosti ne moremo obetati, oziroma lahko rečemo, da bo bolj počasen. Druga možnost pa je kopiranje uspešnega poslovnega modela še na področje povprečnega voznega parka električnih vozil. Odgovor se skriva v preprostosti uporabe in hitrosti polnjenja. Seveda pa obstaja tudi tretja možnost, Tesla III po dostopni ceni.
Področja eMobilnosti, ki jih pokriva društvo DEVS, so široka. Med drugimi pokrivamo tudi enosledna električna vozila. Pred kratkim je bil posnet kratek video posnetek na temo, kako polniti električni skiro. Zagovarjamo splošno dostopnost do električne energije. Zapletanje postopka pri identifikacijskih karticah, kjer v vsakem mestu potrebuješ drugo kartico za polnjenje, ni rešitev za prehod na brezogljično družbo. Preprost dostop do polnilne postaje zagovarja tudi podjetje Tesla Vehicles. Primer destinacijskih polnilnih postaj je tisto, kar živi tudi v praksi.
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
