Postani član

Na črpalki je bolelo, na vtičnici ne: kaj je energetska kriza 2026 pokazala voznikom EV

Written by

Društvo Dems

in

Za voznike električnih avtomobilov je bilo leto 2026 preizkus v praksi. Pri realni porabi Tesle Model 3 stane 100 km vožnje z elektriko iz domačega omrežja okoli 2,10 €, s primerljivim bencinskim avtomobilom pa okoli 9,50 €. To je več kot štirikrat manj, in to sredi poletja, ko so bile cene energije v Evropi pod velikim pritiskom.

Razlog je širši od enega avtomobila. Ko se je zemeljski plin letos na veleprodajnem trgu podražil za 88,4 %, se je elektrika za 22,8 %. Novo poročilo Power Barometer 2026 evropskega združenja elektroenergetske industrije Eurelectric pojasnjuje, zakaj je elektrika zdržala, kje ostaja ranljiva in zakaj smo vozniki električnih avtomobilov lahko del rešitve. Pogledali smo tudi, kaj to pomeni za Slovenijo.

 

Dva šoka v enem letu

Prvi udarec je bil geopolitičen: konec februarja je bila po začetku vojne ZDA in Izraela z Iranom dejansko zaprta Hormuška ožina. Med februarjem in majem se je nafta Brent podražila s 73 na 103 dolarje za sod, kar je 40 % več. Plin na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF ji je sledil skoraj natančno: s 33 na 47 €/MWh, torej za 41 %.

Elektrika pa je v istem obdobju ubrala drugo pot. Povprečna borzna cena elektrike za dan vnaprej v EU je padla za 7 %, s 103 na 91 €/MWh. Od marca naprej je bila cena elektrike stalno pod mejnimi stroški proizvodnje iz plina. Plin je zato ceno elektrike določal vse redkeje.

Drugi udarec je prineslo vreme. Rekordno vroče poletje je dvignilo porabo. Zaloge vode v akumulacijah so bile v prvih osmih mesecih na Norveškem v povprečju za 23 %, na Švedskem pa za 39 % nižje kot lani. Razpoložljivost francoskih jedrskih elektrarn je zaradi vročinskih valov in načrtovanih vzdrževalnih del padla z 98,9 % na 79,7 %. Cene elektrike so se med aprilom in avgustom dvignile za 59 %, do 126,7 €/MWh. Pomagalo je sonce: junija in julija je po navedbah analitskega središča Ember prvič, odkar obstajajo podatki, zagotovilo četrtino vse elektrike v EU.

A končni obračun od februarja do avgusta je jasen: plin +88,4 %, elektrika +22,8 %. Rast cene plina je bila skoraj štirikrat večja od rasti cene elektrike. Velja pa opozorilo: gre za veleprodajne cene. Na položnicah gospodinjstev se spremembe praviloma poznajo z zamikom in v manjšem obsegu, saj račun sestavljajo tudi omrežnina, prispevki in davki.

Zakaj elektrika drži

Odgovor je v mešanici virov. Skoraj tri četrtine elektrike v EU so bile letos proizvedene iz čistih virov (72 % po sporočilu za javnost, 73 % po spletni različici poročila), sončne elektrarne pa so med januarjem in avgustom proizvedle rekordnih 36,4 TWh več kot v enakem obdobju lani. Vsaka kilovatna ura iz sonca, vetra ali vode je kilovatna ura, ki ni neposredno odvisna od cen uvoženih fosilnih goriv.

Pomen mešanice virov nazorno pokažeta Španija in Italija. Po izračunu središča Ember je plin v prvih petih mesecih leta v Španiji določal ceno elektrike le v 15 % ur, v Italiji pa v 89 %. Španske cene so zato le kratko poskočile, italijanske pa so pod pritiskom ostale dlje.

Pri branju velja upoštevati tudi interesni okvir vira: Eurelectric zastopa več kot 3500 elektroenergetskih podjetij. Poročilo samo navaja, da ni uradno stališče združenja, ključne ugotovitve pa potrjujejo tudi neodvisne analize središča Ember.

Kaj to pomeni za voznike električnih avtomobilov

Cena »goriva« za električni avto torej ni vezana na eno samo fosilno surovino, temveč na celoten, vse bolj domač in čist elektroenergetski sistem. Ko geopolitični pretresi prizadenejo dobavo fosilnih goriv, se to na bencinskih črpalkah pokaže hitro. Pri elektriki je neposredna izpostavljenost takšnim šokom manjša.

Električna mobilnost v Evropi medtem hitro raste. Prodaja električnih osebnih avtomobilov je leta 2025 dosegla skoraj 3 milijone (+31 %), letos pa so električni modeli doslej dosegli 31 % novih registracij (leta 2021 le 18 %). Poraba za polnjenje je zrasla s 3,5 TWh leta 2020 na ocenjenih 28,8 TWh leta 2025. Po oceni poročila je to skoraj toliko, kot porabi celotna Irska v enem letu (30,9 TWh).

Tudi Slovenija pospešuje. Leta 2025 je bilo pri nas registriranih 6419 novih baterijskih električnih avtomobilov, kar je 11,2 % vseh novih osebnih avtomobilov, junija letos pa je delež dosegel že 26 %. V celotnem voznem parku jih je sicer le okoli 2 %, zato je večina slovenskih voznikov cenovnim šokom na črpalkah še vedno polno izpostavljena.

Številke iz uvoda so ocena realne porabe: okoli 13 kWh na 100 km iz vtičnice, kar vključuje mešano vožnjo skozi vse leto in izgube pri polnjenju. Cena kilovatne ure je enaka kot v našem julijskem testu, bencin pa je upoštevan po regulirani ceni 1,588 €/l in porabi okoli 6 l na 100 km. V samem testu, poleti in v ugodnih razmerah, je Tesla porabila le 9,46 kWh na 100 km, kar je pomenilo 1,55 € na 100 km. S sončno elektrarno stane 100 km pri realni porabi okoli 0,65 €. Več v članku Tesla Model 3: kralj prodaje v Sloveniji.

Šibka točka: večerna konica

Poročilo ne olepšuje. Sistem je ranljiv v večernih urah, ko sonce zaide in poraba ostane visoka. V torek, 23. 6. 2026, je bila zvečer cena na Portugalskem 135 €/MWh, v Belgiji pa 579 €/MWh. Na srednjeevropskih trgih so bile cene med 480 in 545 €/MWh.

Slovenija je to občutila še huje. Na slovenskem trgu za dan vnaprej je cena v ponedeljek, 3. 8. 2026, v četrturnem intervalu okoli 20.00 dosegla 717,75 €/MWh, kar je bila najvišja cena v jugovzhodni Evropi. Vzroki so bili podobni: vročina je dvignila porabo, nizek vodostaj Donave je omejil madžarsko in romunsko jedrsko proizvodnjo, sonce pa je ravno zahajalo. To kaže, da je ena ključnih ranljivosti slovenskega sistema večerna konica.

Izračun DeMS: zakaj je čas polnjenja pomemben. Vzemimo realno porabo, okoli 13 kWh na 100 km. Če bi to energijo kupili po borzni ceni v tisti četrtini ure, bi sama elektrika za 100 km stala okoli 9,30 €, torej praktično toliko kot bencin (9,50 €). Pri avgustovskem povprečju EU (126,7 €/MWh) bi ista pot stala okoli 1,65 €, torej skoraj šestkrat manj. Gre le za energijo brez omrežnine in dajatev, kar je pomembno predvsem za voznike z dinamično tarifo. Sporočilo pa velja za vse: ob pravem času je elektrika za avto zelo poceni, ob napačnem pa lahko prednost pred bencinom povsem izgine.

Rešitve obstajajo in so že preizkušene:

  1. Bolgarija je v približno dveh letih zgradila 5,4 GW baterijskih hranilnikov. Njen cenovni pribitek nad evropskim povprečjem se je zmanjšal z 21 % leta 2024 na 8,3 % letos. Baterije opoldne vpijejo sončno elektriko in jo zvečer vrnejo v omrežje.
  2. Finska ima okoli 3 GW električnih kotlov v daljinskem ogrevanju, kar je približno četrtina konične porabe. Ob dragi elektriki se izklopijo, ob poceni pa segrevajo vodo. Med marcem in avgustom je imela najnižjo povprečno ceno v Evropi, 38,91 €/MWh.
  3. Avstrija je s programom »Raus aus Öl und Gas« združila prepovedi, subvencije in ugodne cenovne signale. Elektrika za gospodinjstva je približno 6 % cenejša od povprečja EU, plin pa več kot 25 % dražji. Poraba elektrike za ogrevanje prostorov in vode je zrasla za 23 %.

Evropa kot celota pa zaostaja. Leta 2025 je imela 64 GW velikih hranilnikov, večinoma črpalnih hidroelektrarn. Z vsemi načrtovanimi projekti jih bo imela 78 GW, cilj za leto 2030 pa je 200 GW. Pri tem je v gradnji le 8,4 GW baterij.

Pogled DeMS: naši avtomobili so del rešitve

Tu se zgodba vrne k nam. Vsak električni avtomobil nosi veliko baterijo in večino dneva stoji, pogosto priključen na polnilnico. Če polnimo pametno, torej opoldne, ko je sonca na pretek, ali ponoči, ko je poraba nizka, in ne ravno ob 19.00, pomagamo sploščiti konico, ki draži elektriko vsem.

Slovenski obračun omrežnine po časovnih blokih, ki velja od oktobra 2024, takšno obnašanje že spodbuja. Najdražji je blok 1, ki nastopi ob delavnikih v višji sezoni, najcenejši pa blok 5 v nižji sezoni. Ker pri omrežnini največ šteje obračunska moč, se splača polniti z zmerno močjo in zunaj najdražjih blokov. Naslednja koraka sta dvosmerno polnjenje (V2H in V2G) ter dinamične tarife, s katerimi se bo prilagodljivost vozniku tudi finančno izplačala.

Eurelectric odločevalce poziva k hitrejšemu umeščanju omrežij, hranilnikov in čistih virov, močnejšim spodbudam za prilagodljivost ter stabilnemu naložbenemu okviru. Poročilo predlaga še davčno obravnavo, pri kateri elektrika ne bi bila obremenjena bolj kot plin. To je ukrep, ki ne zahteva nove infrastrukture. Avstrijski primer kaže, kakšen učinek lahko imajo drugačni cenovni signali.

Kaj bi to pomenilo pri nas? Večerni vrh pri 717,75 €/MWh kaže, da Slovenija potrebuje predvsem prilagodljivost: hitrejše umeščanje baterijskih hranilnikov, pravila, ki omogočajo dvosmerno polnjenje električnih avtomobilov, in cenovne signale, ki voznikom jasno povedo, kdaj je polnjenje poceni. Slovenski obračun omrežnine je korak v to smer. Njegova nadgradnja bi morala nagraditi tudi tiste, ki svojo baterijo dajo na voljo omrežju.

Leto 2026 je pokazalo, da ima elektrifikacija poleg podnebnega tudi varnostni in gospodarski vidik. Kdor vozi na elektriko in polni pametno, je bil letos pred cenovnimi šoki bolje zaščiten kot voznik, ki toči na bencinski črpalki.

Kako polnite vi: opoldne s sončno elektrarno, ponoči ali kar sproti? Delite izkušnje z nami na Facebooku ali na info@dems.si.

Ignac Završnik

Predsednik DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija. V e-mobilnosti dejaven od leta 2003, deluje tudi kot neodvisni ocenjevalec polnilne infrastrukture. Za predstavitev na EVS37 v Seulu (2024) je prejel nagrado za najboljšo ustno predstavitev na temo polnilne infrastrukture; predaval je tudi na EVS38 v Göteborgu (2025).

Viri

Comments

Dodaj odgovor

More posts