Željava: skrivnostno podzemno letališče, kjer še vedno odmeva zgodovina hladne vojne

Včasih je vredno narediti nekaj kilometrov več, da pridemo do lokacije, ki ni le zgodovinsko zanimiva. Hkrati je tudi neuradni poligon za preizkus tistih sposobnosti, zaradi katerih si vozila z nazivom »Performance« naziv zares zaslužijo.

Na meji med Hrvaško in Bosno, pod masivom Plješevice, leži eden najbolj fascinantnih vojaških objektov nekdanje Jugoslavije. Objekt 505, bolj znan kot podzemno letališče Željava, je nastajal v najstrožji tajnosti in sodi med najambicioznejše vojaško-inženirske projekte v Evropi.

Za gradnjo, ki je potekala od sredine petdesetih do konca šestdesetih let, je bilo namenjenih okoli šest milijard takratnih ameriških dolarjev. V skalo je bilo izklesanih približno 3,5 kilometra rovov, štirje izhodi za lovce MiG so omogočali hiter vzlet naravnost iz notranjosti gore, na površju pa je sistem dopolnjevalo pet vzletno-pristajalnih stez. Kompleks je bil zasnovan tako, da bi preživel tudi neposreden jedrski udar – kar priča o strateškem pomenu lokacije v obdobju napetih hladnovojnih razmer.

Tragičen konec in danes

Ob razpadu Jugoslavije je baza doživela dramatičen konec. Ob umiku vojske maja 1992 so jugoslovanski inženirci v notranjost namestili 56 ton posebnega eksploziva in sprožili serijo uničujočih detonacij, s katerimi je bil objekt dokončno onesposobljen. Ruševine, betonirane gmote in črnina sten še danes pričajo o moči eksplozij, ki so nekoč tresle notranjost gore.

Kljub temu Željava ni utonila v pozabo. Del kompleksa je še vedno presenetljivo dobro ohranjen in dostopen obiskovalcem, ki jih privlači mešanica vojaške zgodovine, monumentalne arhitekture in temačnega podzemnega vzdušja. Obiskovalci pa morajo biti zelo previdni, saj je širše območje nekdanje baze ponekod še vedno minirano. To pa ne velja za letališke steze in notranjost kompleksa.

Ko se zgodovina sreča s sodobno tehnologijo

Na eni izmed nekdanjih vzletno-pristajalnih stez, po kateri so nekoč pospeševali MiG-21, je bil nedavno preizkušen tudi eden najbolj priljubljenih električnih športnih križancev na trgu – Tesla Model Y Performance. Željava ponuja edinstveno kuliso, kjer se hladnovojna infrastruktura prepleta z najnovejšo avtomobilsko tehnologijo. Na vzletno-pristajalni stezi pa preizkusiš pravo »Performance« pospeševanje.

To je kraj, kjer s previdnostjo lahko z avtom zapeljete naravnost v goro. Notranjost popolno neosvetljenega predora omogoča svetlobno-zvočni spektakel tudi sredi belega dne.

Takoj za ogromno odprtino se prične nekaj kilometrov dolg in 60 metrov širok rov, kjer se v trenutku, ko prižgete vse luči in sprostite polno moč, zgodi pravi spektakel: žarometi sodobnih LED-sistemov zarežejo skozi večdesetletno temo kot svetlobni meči, odmev zvočnikov pa se razlega po betonskih stenah, ki so nekoč ščitile lovce MiG-21. Za hip se nekdanji strateški bunker spremeni v najdaljši in najbolj dramatičen »light-show« na svetu – edinstveno stičišče hladnovojne dediščine in najnovejše avtomobilske tehnologije, kjer zgodovina dobesedno odmeva pod kolesi.

Željava ni več samo ruševina. Je kraj, kjer se preteklost prikloni prihodnosti; kjer MiG-i molčijo, Tesla pa govori jezik, ki ga razume samo tisti, ki zna pritisniti do konca. “Performance” ni več stvar bencina in hrupa. Včasih je popolnoma tiha. In ravno zato še bolj glasna.

Tesla Model Y Performance (2025 MY)

• Pogon: Dual Motor All-Wheel Drive
• Sistemska moč: 338 kW
• Navor: 741 Nm (takojšen)
• Baterija: 82 kWh (uporabnih ≈ 79 kWh)
• Pospešek 0–100 km/h: 3,5 s
• Najvišja hitrost: 250 km/h (omejena)
• Doseg WLTP: 580 km
• Masa: 2108kg 
• Pnevmatike: spredaj 255/35 R21, zadaj 275/35 R21 – odlična zimska zanesljivost, a nekoliko večja poraba energije

Zaključek

Čeprav gre danes za zapuščeno območje, obisk Željave ponuja edinstven vpogled v nedavno evropsko zgodovino. Ob spoštovanju pravil in previdnosti je mogoče tudi simbolično preizkusiti sodobno avtomobilsko tehnologijo na prostoru, kjer so nekoč dominirali reaktivni lovci.

Željava tako ostaja enigmatičen opomnik nekega obdobja, ko je tehnološka tekma potekala predvsem v zraku. Danes pa – pol stoletja pozneje – na isti pisti hrumijo pnevmatike električnih vozil, ki svet usmerjajo v povsem novo poglavje mobilnosti.

Zapisal in uredil
Ignac Završnik

Še preizkus na poti

Pred Željavo smo opravili še en »klasičen« test: Lendava–Ljubljana po avtocesti. Hladno, oblačno vreme, omejitev 130 km/h … in ravno takrat se najbolj začuti, kako brutalno moč ima Model Y Performance v resnici.

Pod nogo imaš 338 kW in 741 Nm, ki bi te v hipu pognali proti 200+, a si prisiljen držati tempomat na 130. Sopotnik ob tebi je videti kot otrok, ki so mu tik pred božičem vzeli darilo – čisto razočaranje v očeh. Vozilo te provocira, ti pa moraš biti odrasel.

Pravila so pač pravila. Naslednjič raje takoj v Željavo – tam omejitev določa samo pogum in dolžina betonske letališke steze.

Nekaj statistike na poti od Lendave do Kopra

Tesla Model Y Performance: Lendava – Koper

• Start: Pince (mejni prehod) – 15.00
• Baterija ob startu: 99 %
• Cilj: Koper (Tesla Supercharger) – 17.48
• Povprečna hitrost: približno 111 km/h (zastoji v Ljubljani)
• Prevožena razdalja: 312 km
• Porabljeno: 67,4 kWh
• Povprečna poraba: 215,9 Wh/km
• Preostala baterija ob prihodu: 9 %

312 km od skrajnega vzhoda do skrajnega zahoda Slovenije – z enim samim polnjenjem in brez hitenja.