Štirinajsti dan smo začeli z zajtrkom v kampu, kjer smo prespali v šotorih. To niso klasični šotori, saj imajo tudi stranišče in tuš – lahko bi rekli, da gre za malce višji standard. Zajtrk pripravijo kar v kampu in stane 5 evrov na osebo. Med dodatno ponudbo je tudi polno zanimivosti: od purana in mačka do kokoši. Ena od kokoši se je že pripravljala za večerni tažin.
Po avtocesti proti severu
Team #01 je kamp zapustil ob 9.10 s 86 % baterije. Peljali smo se po avtocesti proti Casablanci. Na smerokazih ob njej so imena krajev zapisana v arabščini in v berberski pisavi tifinag, na mnogih pa še v latinici, v francoskem zapisu (na primer Settat ali Casablanca). Berberščina (tamazight) je od ustave iz leta 2011 ob arabščini uradni jezik Maroka.
Prvi kraj na smerokazu, Ben Guerir, je središče rudarjenja fosfatov. Maroška družba OCP ima dostop do več kot 70 % svetovnih zalog fosfatne rude, rudnik pri Ben Guerirju pa deluje od leta 1980.
Na poti smo naredili kratek postanek pri hitri polnilnici Winxo na počivališču ob avtocesti.
Promet po maroško nas je spet nasmejal: mimo nas je zapeljal tovornjak, naložen s senom precej višje in širše od kesona.
Zgodba iz ozadja: avtocesta med Casablanco in Marakešem je dolga okoli 220 kilometrov. Odsek do Settata so odprli leta 2002, gradnja odseka od Settata do Marakeša pa se je začela leta 2003, za promet pa so ga odprli 17. aprila 2007. Cestnino na maroških avtocestah vozniki lahko plačujejo tudi elektronsko, s ploščico Jawaz družbe Autoroutes du Maroc. Nanjo spominjajo tudi svetlobni napisi nad avtocesto: »Opomnik: napolnite svoj Jawaz.«
Malo pred Casablanco smo zapeljali mimo Settata, upravnega središča istoimenske pokrajine s približno 170.000 prebivalci. Mesto je začelo rasti okoli kasbe, ki jo je v 17. stoletju dal zgraditi sultan Mulaj Ismail: utrdba je popotnikom in prebivalcem zagotavljala varnost, rodovitna zemlja v okolici pa je Settat spremenila v trgovsko središče za kmetijske pridelke. Od začetka 90. let ima mesto tudi univerzo Hassan I.
Casablanca
Casablanca je največje maroško mesto in gospodarsko središče države. Prvotno naselje se je imenovalo Anfa, Portugalci so mu rekli Casa Branca, sultan Mohamed ben Abdalah pa ga je v drugi polovici 18. stoletja obnovil in poimenoval ad-Dar al-Bayda – Bela hiša. To ime je še danes zapisano na smerokazih.
Team #01 je na supercharger v podzemni garaži prispel ob 12.05 z 28 % baterije. V 36 minutah se je napolnil do 85 % in prejel 39 kWh za 6,34 € (0,16 €/kWh). Polnjenje smo izkoristili za obisk Starbucksa.
Med vožnjo skozi mesto se je pred nami v gosti megli z Atlantika dvigala džamija Hasana II. Dokončali so jo leta 1993 po načrtih francoskega arhitekta Michela Pinseauja. Njen minaret je visok okoli 210 metrov in velja za drugega najvišjega na svetu, del džamije pa stoji na nasipu nad oceanom. V molilnico gre okoli 25.000 vernikov, na trg pred njo pa še 80.000.
Rabat
Iz Casablance smo se ob 13.09 odpeljali proti Rabatu, kamor je Team #01 prispel ob 15.05 s 56 % baterije. Rabat je leta 1912 postal upravno središče francoskega protektorata, leta 1956 pa prestolnica neodvisnega Maroka. Ime izhaja iz arabske besede ribat, ki pomeni utrjeno postojanko. Od leta 2012 je mesto kot »sodobna prestolnica in zgodovinsko mesto« na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Supercharger v Rabatu stoji v četrti Souissi, ki slovi po razkošnih vilah in veleposlaništvih. Ozadje polnilnice je pravi park z raznimi palmami.
Team #01 se je v Rabatu polnil v dveh delih: najprej s 56 na 82 % (17,5 kWh za 2,79 €, 0,16 €/kWh), nato še do 100 % (12,4 kWh za 4,81 €, 0,39 €/kWh). Skupaj je prejel 29,9 kWh za 7,60 €, povprečno 0,25 €/kWh. Medtem je kosil v bližnjem hotelu Sofitel, Team #03 pa je dal intervju lokalnim ustvarjalcem spletnih vsebin. Lahko rečemo, da smo v maroških krogih e-mobilnosti postali pozitivna novica.
Zvečer smo končali v predelu Rabata, kjer nam okolica ni zbujala zaupanja – na srečo je bila notranjost prenočišča čisto drugačna. Kava v Casablanci, kosilo in večerja v Rabatu: vse se da z dobro voljo.
Štirinajsti dan je za nami: 335 kilometrov od šotorov pri Marakešu do prestolnice. Jutri nas čaka Chefchaouen.
Električni avtomobili v Maroku še vedno vzbujajo pozornost – in odpirajo pogovore.
- 335km
- 5 h 3 minvožnje
- 164Wh/km
- 13,94€ za polnjenje
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.