Analiza · Polnilna infrastruktura · 10. 11. 2026
Polnilnice in večstanovanjske stavbe po občinah
Kdor živi v večstanovanjski stavbi, doma praviloma ne more polniti električnega avtomobila. Primerjali smo, koliko javnih polnilnih mest (PM) ima vsaka od 212 občin glede na število prebivalcev v teh stavbah, in ugotovili, da polnilnice ne sledijo ljudem.
- 212 občin
- Register NAP
- Popis stanovanj 2021
- Interaktivni zemljevid
Ugotovitve
Javne polnilnice ne nastajajo tam, kjer ljudje živijo v večstanovanjskih stavbah
Osem od desetih prebivalcev večstanovanjskih stavb živi v občini, ki ima na prebivalca v teh stavbah manj PM od slovenskega povprečja.
Industrijska mesta zaostajajo najbolj
V Velenju, na Jesenicah in v Trbovljah živi v večstanovanjskih stavbah 65–71 % prebivalcev. Na 1000 prebivalcev v večstanovanjskih stavbah imajo le 1,2–2,6 PM, medtem ko je slovensko povprečje 5,95. Podobno velja za Maribor (3,2) in Celje (3,8).
Primestne občine zaostajajo
Domžale imajo 14 PM za 38.000 prebivalcev. To je najmanj PM na prebivalca med občinami z več kot 20.000 prebivalci. Pod povprečjem so tudi Kamnik, Škofja Loka in Tržič. Iz teh občin se veliko ljudi vsak dan vozi na delo, zato ti ljudje potrebujejo zanesljivo polnjenje blizu doma.
Obala ima veliko večstanovanjskih stavb in malo PM
V Izoli skoraj dve tretjini prebivalcev živita v večstanovanjskih stavbah, na 1000 prebivalcev teh stavb pa ima občina 2,0 PM. Ankaran ima za 3400 prebivalcev eno samo polnilno mesto.
Največja vrzel v številkah
Ljubljana ima med občinami z več kot 20.000 prebivalci največ PM na prebivalca. Ker pa v večstanovanjskih stavbah živi okoli 217.000 ljudi, ji do povprečja manjka okoli 300 PM, več kot kateri koli drugi občini.
Večstanovanjske stavbe brez polnilnice
Med 22 občinami brez javnega PM izstopajo Štore, kjer v večstanovanjskih stavbah živi okoli 1800 ljudi (40 %). Druge občine brez PM so pretežno podeželske, njihovi prebivalci pa večinoma živijo v hišah.
Polnilnice ne sledijo stanovanjem
Največ PM na prebivalca imajo majhne občine, kot so Podčetrtek, Žirovnica in Ljubno, kjer večina ljudi živi v hišah. Med deležem prebivalcev v večstanovanjskih stavbah in številom PM na prebivalca povezave praktično ni.
Manjkajo predvsem AC-polnilnice
Če primanjkljaj razdelimo na počasne AC- in hitre DC-polnilnice, manjka okoli 950 AC- in okoli 530 DC-polnilnih mest. Pri 12 občinah z največjim primanjkljajem odpadejo na AC skoraj tri četrtine primanjkljaja: Ljubljani manjka 253 AC in 53 DC, Mariboru 174 AC in 41 DC, Kopru pa samo AC, saj ima DC nad povprečjem. Izjeme so Kranj, Kamnik in Izola, kjer manjka podobno veliko ali več DC kot AC. Prebivalci večstanovanjskih stavb potrebujejo predvsem počasno nočno polnjenje blizu doma. Hitre polnilnice ob trgovinah in avtocestah te potrebe ne pokrijejo.
Primanjkljaj
Kje najbolj manjka
Občine z največjim primanjkljajem PM glede na število prebivalcev v večstanovanjskih stavbah. Primanjkljaj je razlika do slovenskega povprečja (5,95 PM na 1000 prebivalcev v večstanovanjskih stavbah). Skupaj vsem občinam pod povprečjem manjka 1322 PM. Siva negativna števila pri AC ali DC pomenijo, da ima občina nadpovprečno veliko polnilnic te vrste.
| # | Občina | V večstanovanjskih stavbah | Polnilna mesta (PM) | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Prebivalci | Delež | PM / 1000 preb. | Zdaj | Manjka | od tega AC | od tega DC | ||
| 1 | Ljubljana | 217.075 | 71,7 % | 4,5 | 986 | 306 | 253 | 53 |
| 2 | Maribor | 76.820 | 66,9 % | 3,2 | 242 | 215 | 174 | 41 |
| 3 | Velenje | 22.086 | 65,2 % | 2,6 | 58 | 73 | 39 | 34 |
| 4 | Domžale | 14.302 | 37,3 % | 1,0 | 14 | 71 | 47 | 24 |
| 5 | Celje | 29.830 | 59,9 % | 3,8 | 112 | 65 | 55 | 10 |
| 6 | Jesenice | 15.441 | 70,9 % | 2,5 | 38 | 54 | 40 | 14 |
| 7 | Trbovlje | 11.113 | 69,7 % | 1,2 | 13 | 53 | 34 | 19 |
| 8 | Kranj | 29.611 | 51,5 % | 4,5 | 132 | 44 | 18 | 26 |
| 9 | Izola | 10.449 | 63,5 % | 2,0 | 21 | 41 | 20 | 21 |
| 10 | Koper | 23.451 | 42,8 % | 4,3 | 100 | 40 | 52 | −12 |
| 11 | Tržič | 7073 | 47,0 % | 1,4 | 10 | 32 | 20 | 12 |
| 12 | Kamnik | 11.922 | 40,0 % | 3,4 | 40 | 31 | 10 | 21 |
Kaj predlagamo
Pet korakov do polnilnic tam, kjer ljudje živijo
- Delež prebivalcev v večstanovanjskih stavbah naj postane merilo v razpisih. Državni razpis za javne polnilnice (JR NOO REPWR PPEV 2025, 22,4 milijona evrov) točkuje stroškovno učinkovitost, lokalno obnovljivo elektriko in regionalni razvoj, ne pa tega, kje ljudje stanujejo. Občine z indeksom bivanja v večstanovanjskih stavbah nad 100 in s podpovprečnim številom PM na prebivalca v teh stavbah naj pri sofinanciranju dobijo prednost.
- Počasne AC-polnilnice naj pridejo v soseske, ne le hitre DC-polnilnice k trgovinam. Kdor živi v večstanovanjski stavbi, potrebuje nočno polnjenje blizu doma. Prednost naj imajo občinska parkirišča ob večstanovanjskih stavbah in ulice v stanovanjskih soseskah.
- Občine naj ponudijo svoja parkirišča. Velenje, Jesenice, Trbovlje, Izola in Domžale lahko z javnim pozivom operaterjem povečajo ponudbo, ne da bi čakale na državni razpis.
- Pridobivanje soglasij etažnih lastnikov naj bo enostavnejše. Polnilnica v skupni garaži večstanovanjske stavbe je pogosto najcenejša rešitev, a se projekt neredko ustavi pri soglasjih. Glede na vrsto posega je danes potrebno soglasje od več kot polovice do vseh etažnih lastnikov. Potrebni so jasen postopek, enotna požarna pravila in pravica do polnilnice, kot jo uvaja prenovljena evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Priložnost sta novi zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE-1) in novela zakona o varstvu pred požarom, ki sta v pripravi.
- Preverjati je treba, ali polnilnice res delujejo. Register pove, koliko polnilnih mest je prijavljenih, ne pa, ali delujejo in so dostopna. DeMS zato že več let na terenu ocenjuje polnilnice po enotni metodologiji, letos v vseh regijah in prvič tudi na Hrvaškem in Madžarskem ter v Avstriji. Rezultate letnega ocenjevanja bomo predstavili v petek, 27. 11. 2026, na 13. mednarodnem strokovnem srečanju DeMS v Termah Snovik.
Primanjkljaj je merjen glede na slovensko povprečje, ki samo po sebi ni cilj. Število prebivalcev v večstanovanjskih stavbah je ocenjeno na podlagi popisa stanovanj 2021.
Predsednik Društva e-Mobilnost Slovenija – DeMS
11.
Zemljevid občin
Kje je polnilnic največ in kje najmanj?
Za podrobnosti kliknite občino. Občine so po barvah razdeljene v pet enako velikih skupin. Indeks bivanja v večstanovanjskih stavbah primerja delež prebivalcev v teh stavbah s slovenskim povprečjem: 100 pomeni povprečje (36,6 %), 200 dvakrat večji delež, 50 pa za polovico manjšega.
Primerjava
Večstanovanjske stavbe in polnilnice
Vsak krog je občina, njegova velikost pa ponazarja število prebivalcev. Črtkani črti označujeta slovensko povprečje. Oranžne občine imajo nadpovprečen delež prebivalcev v večstanovanjskih stavbah in podpovprečno število PM na prebivalca, rdeče pa nimajo nobenega PM. Navpična os je pri nizkih vrednostih raztegnjena, da se razlike bolje vidijo.
Po regijah
Regije
Število PM na 1000 prebivalcev in na 1000 prebivalcev v večstanovanjskih stavbah.
Tabela
Vse občine
Za razvrščanje kliknite naslov stolpca.
| V večstanovanjskih stavbah | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Viri in metoda
Viri. Polnilna mesta: karta polnilnic DeMS na podlagi registra NAP, stanje 10. 11. 2026. Prebivalci: SURS, podatki iz karte polnilnic. Stanovanja: SURS 0861110S, naseljena stanovanja, popis 2021.
Predpisi. Razpis JR NOO REPWR PPEV 2025 (merila in pogoj 16-urne dostopnosti). Okvirni načrt normativne dejavnosti vlade za leto 2026 (ZURE-1, novela zakona o varstvu pred požarom). Soglasja etažnih lastnikov: Naš stik, 26. 6. 2026, in e-Gradbenik, 8. 7. 2021.
Metoda. Hiše so eno- in dvostanovanjske stavbe, večstanovanjske stavbe pa imajo tri ali več stanovanj. Delež prebivalcev v večstanovanjskih stavbah je ocenjen na podlagi deleža stanovanj; ker so gospodinjstva v teh stavbah manjša, je delež rahlo precenjen. Indeks bivanja v večstanovanjskih stavbah primerja delež občine s slovenskim povprečjem (SLO = 100). Pri delitvi na AC in DC so kot DC šteta vsa mesta na lokacijah z vsaj enim DC-priključkom, kot AC pa mesta na lokacijah samo z AC. Ker so tako nekatera AC-mesta na mešanih lokacijah šteta med DC, je primanjkljaj AC verjetno še nekoliko večji. Primanjkljaj AC in DC je izračunan glede na slovensko povprečje vsake vrste (3,58 AC in 2,37 DC na 1000 prebivalcev v večstanovanjskih stavbah). Vsota primanjkljajev AC in DC je enaka skupnemu primanjkljaju. Če ima občina polnilnic ene vrste nadpovprečno veliko, je presežek v tabeli prikazan kot negativno število.
Pri majhnih občinah že ena večja lokacija, na primer ob termah ali avtocesti, močno dvigne število PM na prebivalca. Ta kazalnik zato meri razpoložljivost polnilnic, ne pa potreb domačinov.
Fotografije: arhiv DeMS (ocenjevanje polnilnic 2024 in 2025, članek o vrstah polnilnic).
Polnilnice morajo slediti ljudem
Pridružite se društvu DeMS in pomagajte pri ocenjevanju polnilnic na terenu.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.