Dan 10: V dolini Dadès

Zjutraj smo se dobili ob 8.00 na zajtrku. Deseti dan smo ostali v dolini Dadès in jo raziskovali peš.

Opičji prsti

Le streljaj od hotela se nad reko Dadès dvigajo rdeče skale, ki jim pravijo opičji prsti. Gre za konglomerat, kamnino iz sprijetih prodnikov in peska, ki jo je erozija izklesala v zaobljene gmote, podobne prstom in členkom. Med njimi se vijejo ozke suhe struge, po katerih smo se odpravili na pohod.

V eni od sotesk se je med stene zagozdila velikanska skala. Seveda jo je moral nekdo podpreti.

Čaj na vrhu

Pod vrhom se je ekipa razdelila. Team #02 in Team #03 sta se povzpela na vrh in si v jami ob oreščkih in čaju odpočila. Skozi vhod v jamo se je odpiral pogled na opičje prste. V gorah okoli Boumalne Dadèsa nekatere nomadske družine poleti še danes živijo v jamah, vklesanih v pečine: v njih je v vročini hladneje, okoliška pobočja pa ponujajo več paše za drobnico.

Team #01 v oazi

Team #01 je že pred vrhom zavil proti oazi ob reki Dadès, ki namaka vrtove ob vznožju skal. Tam ga je presenetila goba, mlada velika tintnica – v deželi, kjer smo pred dnevi gazili po sipinah. Velika tintnica je užitna le mlada, dokler so lističi beli. Pozneje se razkroji v črno tekočino, podobno črnilu, po kateri je dobila ime.

Na oslu skozi vas

Na cesti skozi vas so se trije člani preizkusili še v ježi na oslu, ki ga je vodil domačin.

Cesta R704 pelje skozi sotesko navzgor proti Msemrirju in naprej v Visoki Atlas. Kilometrski kamen ob njej nas je opomnil, da je do Agoudala še 105 kilometrov. Agoudal leži na več kot 2300 metrih in velja za eno izmed najvišje ležečih vasi v Maroku.

Dolina plemena Aït Atta

Dolino Dadès večinoma naseljujejo pripadniki berberskega plemena Aït Atta. Bližnje mesto Boumalne Dadès je zraslo ob stari poti, po kateri so pastirji selili črede med pašniki, nadzorovalo pa jo je prav to pleme iz gorovja Džebel Saghro. Pripadniki plemena so se francoski kolonialni oblasti upirali med zadnjimi v Maroku: v bitki pri Bougaferju v Saghru so se predali šele marca 1933, po več kot 40 dneh obleganja s kopnega in iz zraka.

Reka Dadès izvira v Visokem Atlasu. Pri Ouarzazatu se združi z reko Imini v Drao, ki je s približno 1100 kilometri najdaljša reka v Maroku.

Polnjenje po kapljicah

Avtomobila Team #01 in Team #02 sta medtem stala na polnjenju. Polnjenje je potekalo počasi in s prekinitvami: Tesla Team #01 je od prihoda v dolino do današnjega večera prejela 22,6 kWh, baterija pa se je napolnila s 23 na 55 %. Povprečna moč je bila le okoli 1 kW, manj kot iz običajne hišne vtičnice.

Dan smo sklenili s tažinom: eni so imeli zelenjavnega, drugi piščančjega.

Deseti dan je za nami: namesto kilometrov za volanom smo nabirali korake po soteskah. Jutri nas čakata Aït Benhaddou in Ouarzazate.

• 22,6kWh polnjenja
• ~1kW moči
• 23 → 55% baterije
• 0l goriva

Vsi zapisi s poti ›

׋

›