Dan 11: Pot do Ouarzazata

Dan se je začel že ob 5.45 z odhodom na serpentine, ki so ena izmed značilnosti Maroka. Ovinki se vijejo po strmem pobočju nad sotesko Dadès, v jutranjem svitu pa se rdeče stene obarvajo rožnato. Nadaljevali smo z zajtrkom ob 7.00.

Serpentine z rdeče-belimi robniki se spuščajo v sotesko Dadès ob zori
Serpentine nad sotesko Dadès ob zori
Team #02 na razgledni točki v jutranjem mraku, v ozadju skalne stene
Team #02 na razgledni točki pred sončnim vzhodom

Proti Ouarzazatu

Team #01 je iz doline Dadès odpeljal ob 7.59 s 65 % baterije. Pot nas je vodila po dolini navzdol, skozi skalnate useke, mimo palmovih nasadov in vasi s kasbami, na obzorju pa so se dvigali vrhovi Visokega Atlasa. Cesta N10 pelje tudi skozi mesto Kelaat M’Gouna, središče Doline vrtnic. Tam vsako pomlad pripravijo festival vrtnic, iz cvetov pa destilirajo rožno vodo in olje.

Cesta skozi skalnat usek z znakom za nevaren ovinek
Ravna cesta proti križišču, v ozadju gore Visokega Atlasa
Promet med palmami na cesti pri vasi Talout
Cesta skozi vas s kasbami iz ilovice in palmami
Taksi na cesti in kažipot proti Ouarzazatu
Kažipot proti Ouarzazatu

Maroški Hollywood

Ime Ouarzazate v berberščini pomeni »brez hrupa«. Mesto je v francoskem obdobju zraslo kot garnizija, upravno središče in carinska postaja, pravijo pa mu tudi vrata puščave. Danes je znano predvsem po filmih.

Zgodba iz ozadja: filmske ekipe so v Ouarzazate prihajale že od leta 1962, ko je David Lean v okolici snemal Lawrenca Arabskega. Podjetnik Mohamed Belghmi je zato leta 1983 zgradil Atlas Studios, ki danes veljajo za največji filmski studio na svetu po površini. Eden prvih filmov v njih je bil Dragulj Nila (1985), sledili so Gladiator, Kraljestvo nebeško ter Asterix in Obelix: Misija Kleopatra, v okolici pa so snemali tudi Igro prestolov.

Vhod v Atlas Studios s plakatom filma Princ Perzije
Drevored palm, ki vodi do vhoda v filmski studio

Na vhodu nas je pričakal plakat filma Princ Perzije, za vrati pa kulise od berberskega salona s preprogami do egipčanskega templja s hieroglifi.

Kulisa berberskega salona s preprogami, blazinami in nizkimi mizicami
Član ekipe se nasloni na poslikan zid pred kulisami egipčanskega templja

Ouarzazate, kilometer 0

V Ouarzazatu se je Team #01 od 13.23 do 17.42 brezplačno polnil in prejel 38,3 kWh, baterija pa se je napolnila s 44 na 100 %. Večer smo sklenili na bencinskem servisu, ki je okrašen v slogu ameriške ceste Route 66. Pred njim stoji kamen, ki Ouarzazate označuje kot kilometer 0, z razdaljami do svetovnih mest: do Madrida je 1485 kilometrov, do Pariza 2478 in do Tokia 11.475. Ljubljane na njem ni bilo. Pod starodobnikom, parkiranim poleg naših avtomobilov, se je skrival maček.

Team #02, Team #01 in starodobnik pred osvetljenim servisom, okrašenim v slogu Route 66
Pločevinka tonika pred kamnom z razdaljami od Ouarzazata do svetovnih mest

Enajsti dan je za nami: 156 kilometrov, od serpentin ob zori do filmskih kulis. Poraba je bila nizka, 123 Wh/km, tudi zato, ker je pot vodila večinoma navzdol. Jutri nas čaka 344 kilometrov dolga pot do Agadirja, zato bodo nekatere ekipe vozile varčno.

Spoznanje dneva

Kdor zgodaj vstane, ujame serpentine v jutranjem svitu.

  • 156km
  • 2 h 38min vožnje
  • 123Wh/km
  • 0l goriva

Vsi zapisi s poti ›

Comments

Dodaj odgovor