Dan 9: Pot do soteske Dadès

Zjutraj smo vsi odšli gledat sončni vzhod nad sipinami. Nato smo se odpravili na sladek zajtrk in pospravili prtljago. Med čakanjem na prevoz smo se poslovili tudi od Mubaraka.

Sončni vzhod nad peskom, posejanim z mladimi kalčki
Sončni vzhod v Sahari
Člani ekip se poslavljajo od Mubaraka v modrem oblačilu in rumenem turbanu
Slovo od Mubaraka

Prevoz po afriško

Prevoz smo uredili po afriško: preprosto in brez zapletov. Najprej so nas s prtljago vred naložili v keson pikapa, nato pa smo nadaljnji prevoz čakali v senci drevesa sredi puščave.

Člani ekip s prtljago v kesonu pikapa
Člani ekip s prtljago čakajo v senci drevesa sredi puščave

Peskovnik za odrasle

Naslednji cilj so bile sipine pri mestu, tokrat z našimi avtomobili. Vožnja po pesku je kot igra v peskovniku: dlje ko se voziš, bolj ti je vseeno. Vmes je Boštjan podil kamele, lokalni beduin se je vozil z električnim kolesom, po sipinah pa je divjal električni motocikel. Vse električno, seveda.

Kona, Team #03 in Team #01 na pesku pod sipinami
Vsa tri vozila pod sipinami Erg Chebbi
Team #03 in kamela na pesku pred sipinami
Električno kolo pred vozili ekip na pesku

Proti Dadèsu

Nato smo se odpravili proti Dadèsu, z vmesnimi postanki. Team #01 se je na dolgo pot odpravil ob 11.33 s 95 % baterije. Peljali smo se skozi Rissani, Jorf in Tinejdad. Ob cesti so se pasle kamele, ob vhodih v mesta pa so stale ulične svetilke na sončno energijo.

Vožnja skozi vas Ksar Lahsasna med palmami
Kamela ob cesti, v ozadju gore
Cesta z uličnimi svetilkami na sončno energijo ob vhodu v mesto
Smerokaz na cesti N10 proti Tinghirju, Boumalne Dadèsu in Ouarzazatu

V Tinejdadu smo se ustavili na kavi. Mesto leži v oazi Ferkla, kjer so domačini stoletja živeli v utrjenih vaseh iz ilovice, ksarih. Kosilo smo nato pojedli v Tinghirju.

Vsa tri vozila ekip pred kavarno in restavracijo Asaada
Kosilo s kebabi, rižem, zelenjavo in krompirčkom

Po deževju so se ulice v mestih ponekod spremenile v velike luže. V njih so nas čakali otroci, ki so usmerjali promet in pri tem upali na kakšen drobiž.

Ulica, poplavljena z veliko lužo, v kateri se zrcalijo hiše
Otroci obkrožajo Team #03 na blatni ulici

Soteska Todra

Po kosilu smo zavili še v stransko dolino, v sotesko Todra. Ob Tinghirju se razteza palmova oaza, od mesta naprej pa se vije okoli 20 kilometrov dolga soteska. Na najožjem delu je široka le 10 metrov, stene pa se tam dvigajo do 300 metrov visoko.

Pogled na Tinghir in palmovo oazo v dolini
Tinghir in oaza v dolini
Cesta med navpičnimi stenami soteske Todra
Znak za prepoved ustavljanja, na katerem visijo rute za prodajo

Presenečenje v hotelu

Dolino Dadès imenujejo tudi dolina tisočerih kasb, saj so domačini v njej zaradi zaščite, ki jo daje dolina, zgradili veliko utrjenih hiš iz ilovice. Team #01 je v hotel prispel ob 20.08 s 23 % baterije. Tam nas je čakalo presenečenje: napetost v omrežju je bila prenizka in originalni Teslin polnilnik ni deloval. Rešitev? Boštjan je avto odpeljal k sosedu, kjer je bila napetost višja, in polnjenje je steklo.

Vsa tri vozila ekip pred hotelom v dolini Dadès ponoči
Prihod v dolino Dadès

Deveti dan je za nami: 290 kilometrov, sipine, oaze in dve dolini. Jutri ostanemo v dolini Dadès.

Spoznanje dneva

Ko je napetost v hotelu prenizka, pomaga sosed – in malo iznajdljivosti.

  • 290km
  • 6 hvožnje
  • 160Wh/km
  • 0l goriva

Vsi zapisi s poti ›

Comments

Dodaj odgovor