Hladno vreme znižuje domet električnega vozila. Resnica ali mit. Najbolje je preveriti v praksi, saj trenutne razmere v Sloveniji omogočajo teste električnih vozil, ki jih običajno ni mogoče narediti.
Temperatura je nihala od -14 do -18,5 stopinj. Vozilo ni bilo deležno predgretja, tako da je šla poraba na začetku večinoma na račun ogrevanja kabine na ugodnih 20 stopinj, kar pomeni 38,5 stopinj razlike med zunanjo in notranjo temperaturo.
Pot nas je vodila po razmeroma kopni cesti do Kočevja, kjer se je sneg začel oprijemati cestišča. Pri polnilnici ob Kulturnem domu smo se srečali s Frenkom, ki je s pomočjo policije sprostil parkirišča pred polnilno postajo. So bili pa uvidevni in so podali zgolj opozorila. Na žalost se talna označba zaradi snega ni videla, tako da kazni za kršitelje ni bilo mogoče izreči.
Malo s podaljškom, ki je namenjen za merjenje tokov, malo pa s prenosno hitro polnilno postajo, smo dopolnili svoja električna vozila s potrebno električno energijo.
V primeru BMW i3 94 Ah, ki smo ga uporabili za pot od Ljubljane do Kočevja, naj bi takšno vozilo imelo domet do 300 kilometrov.
Vendar ekstremne razmere zahtevajo svoje. V eno smer smo prevozili 73 kilometrov in porabili 46 % energije. Ocenjen domet je bil v našem primeru 160 kilometrov.
Zaključek
V primeru nizkih temperatur in snega na cestišču računajte na 50 % domet glede na proizvajalčeve obljube. Res pa je, da do takšnih razmer v naših krajih prihaja bolj redko.
Februarja v Stuttgart? Top, seveda greva z EVjem. Soul je bil že v Duselldorfu, torej do bližjega Stuttgarta ne bo težava. Je pa razlika, letos je precej bolj hladno. Bo šlo. Bo!
Malo sem naplaniral polnilnice in sva šla. Najprej Avstrija, ne bo težava saj je Lidl postavil veliko polnilnic ob trgovinah. Govorim o hitrih DC polnilnicah. No, prvi problem, ko je Lidl zaprt, ne delujejo. Izhod v sili je bil Kelag. In ravno ta teden je free. Top. Nato pa v nemogočih razmerah -16C iz 500nmv na 1350nmv, skozi tunele v Salzburg. Baterijo je kar pobiralo, brez postanka ni šlo. Spust proti Nemčiji je bil vsekakor bolj prijeten. Sledil je mini zajtrk v Lidlu in naprej pot v Nemčijo.
Polnilnic v Nemčiji je veliko, malo manj je takih, ki nič ne računajo. So pa. Ena taka je tudi ob Olimpija Centru v Munchenu, tam se lahko na enkrat polnijo trije avti. Nujno se je bilo treba ustavit. Deluje bp! Soul se je polnil celo nekaj hitreje kot drugje. Superca. Skok do WCja in že gremo dalje.
Edino težavo sva občutila v Ulmu, kjer je edina polnilnica v Ikeji, dve sta, vendar sta bili obe zasedeni. Parkirana sta bila dva Zoeja, ker oba ne moreta polnit, sem mislil, da ne bo težave in se bo eden umaknil. No, lastnik tega nikakor ni hotel razumeti in se umakniti. OK, na PlugSheru je še ena polnilnica, ne daleč stran, greva tja. Kia servis … baje Nissani vsi polnijo na servisih, torej ne bo težav… Kje pa! Niso hoteli niti slišati, da bi priklopila. Rešitev, nazaj k Ikei, tam pa še kar isti Zoe, na srečo sva izkoristila ženine pogajalske sposobnosti in to pot je razumel in se je umaknil, da sva lahko priklopila na prazno CHAdemo ročko. Na koncu vse dobro, plus večerja v Ikeji.
Skupaj je bilo osem polnjenj v eno smer. Pot nazaj je potekala precej bolj mirno, temperatura je bila ves čas nad nič, domet zaradi tega daljši. Čakanja je bilo malo, avto se je napolnil, ko sva skočila na wc ali v trgovino.
Je bila pot z EVjem časovno daljša kot z dizlom? Je, približno 3-4 ure več. Mi je žal? Ne! Če bi šel z dizlom, bi ravno tako porabil cel dan, bi pač prej prišel.
Društvo e-Mobilnost Slovenija je v ponedeljek 19.2.2018 podpisalo pogodbo z Eko skladom na podlagi katere bomo preverili delovanje polnilne infrastrukture postavljene po Sloveniji. Vsi člani društva vabljeni k sodelovanju. Več informacij na internem forumu.
Po 60 dnevih smo preizkusili 61 polnilnih postaj sofinanciranih s pomočjo nepovratne finančne spodbude Eko sklad. Preizkus polnilnih postaj je potekal komisijsko, rezultati skupaj s poročilom pa so bila predana Eko skladu.
Eden izmed mitov pri električnih vozilih je tudi poraba pri 130 km/h, ki je v Sloveniji tudi maksimalno dovoljena hitrost na avtocesti. Pri društvu DeMS nas je čedalje več, ki želimo svoj prosti čas in izkušnje deliti tudi z drugimi. Dobro je treba deliti, je rek, ki velja v društvu. V praksi pa to pomeni, da bomo testirali različna vozila v različnih pogojih neodvisno od morebitnih sponzorjev ali stricev iz ozadja.
Običajno uporabniki električnih vozil vozimo varčno, saj nam takšen način vožnje pomeni tudi daljši domet. Z razvojem baterijski vozil, pa se dometi daljšajo in ob tem se postavi vprašanje.
Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?
Kakšna bo poraba ?
Kako učinkovita so različna vozila ?
Relacija smo dorekli. Ljubljana – Maribor, 125 kilometrov avtoceste in seveda, kar tudi pride prav hitra polnilna postaja v Mariboru in Ljubljani. Brez prijave in plačila. Vmes je sicer polno plačljivih hitrih polnilnih mest (Petrol, OMV), ki sicer pridejo prav za prvo pomoč.
Pogoji za test so bili zimski. Megleno jutro in temperatura v vozilu kaže -6 stopinj. Električni vozili sta bili dve, Hyundai Ioniq in Renault Zoe. Prvi ima manjšo baterijo, drugi pa večjo. Vendar rešitev ni vedno v velikosti pomembna je tudi poraba samega vozila. V primeru električnih vozil to niso več litri, ampak porabljeni kWh na 100 kilometrov.
Začetek poti se je začel v Šiški pred najbolje obiskano polnilno postajo v Sloveniji ob 9:42. Stanje baterije pri Zoe 100% pri Ioniqu pa 94 %.
Pri odhodu iz Ljubljane pride prav poznavanje lokalnih zastojev in prednosti bližnjic. Šele po Trojanskem klancu se nama je uspelo srečati na avtocesti.
Vožnja sva nadaljevala in kot je slišati iz posnetka, Zoe ne more pohvaliti z dobro zvočno izolacijo. Vsaj pri 130 km/h ne.
Ob takšni povprečni hitrosti je tudi čas potovanja krajši in poraba večja. Ob 10:44 smo se peljali mimo izvoza za Slovensko Bistrico.
Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?
Vožnja je pri 130 km/h bolj naporna, domet je manjši, poraba je večja. Časovni prihranek pa je minimalen. Naš nasvet optimalna vožnja za elektirčna vozila 100-110 km/h
Kakšna bo poraba ?
Zoe je porabila 22,8 kWh na 100 kilometrov, učinkoviti Ioniq pa 18 kWh na 100 kilometrov
Kako učinkovita so različna vozila ?
Vozili in porabi sta različni. Vsekakor je zmagovalec v porabi Ioniq, v dometu pa kljub večji porabi Zoe. Večja baterija ima svojo moč.
Pri prihodu v Maribor – Tezno ob 10:55 pa presenečenje. Hitra polnilna postaja je zasedena. Na srečo se večina uporabnikov električnih vozil poznamo med seboj. Skupaj z lastnikom predelanega Clia smo odšli na kavo in seveda prediskutirali aktualne teme na področju e-mobilnosti. Ioniq se je napolnil, šele zatem pa smo na polnilno postajo priključili Zoe.
Zaključek
Poraba električnih vozil se razlikuje, avtocestne hitrosti niso več problem ob baterijah, vgrajenih v današnjih vozilih. Na poti do Maribora smo se odpeljali mimo mnogih polnilnih postaj ob avtocesti. Postanek ni bil potreben, saj domet zadostuje za omenjeno razdaljo. V prihodnosti bomo v primerjavo vključili tudi e-Golfa in BMW i3.
Udeležujemo se tudi srečanj drugih skupin s področja e-mobilnosti v Sloveniji in drugje po Evropi. Eno izmed takšnih srečanj je tudi zimsko srečanje EVSVET, ki ga je organiziral moderator in lastnik portala evsvet.eu Zdenko Meglič. Zdenko je tudi naš član in prav je, da ga podpremo tudi v takšnih prizadevanjih za širitev e-mobilnosti.
Na datum srečanja me je spomnil Marjan, ki se ga je tudi nameraval udeležiti. Pa gremo, je padla odločitev. Na poti iz Ljubljane do Bohinja kakšnih težav ni bilo. Razen dogodka pred Bohinjem, kjer sem prehiteval meni nenavadno kompozicijo na cesti. Pešec, krava in traktor.
Ob Bohinjskem jezeru imajo sedaj dve polnilni postaji, ki delujeta po sistemu, priključi in polni. Prva je pred TIC Bohinj, druga pa pred gostiščem Kramar na parkirišču. Gneče ni bilo, obe polnilni postaji delujeta brez problema.
Po uvodnem polnjenju električnega vozila in popiti kavi sva se z Marjanom prestavila na kraj dogodka. Zbralo se nas je sedem voznikov in šest vozil. Kasneje pa se nam pridružil še Matija z družino.
Pogovor je kot običajno potekal o e-mobilnosti, fotovoltaiki in delovanju našega društva. Odprtih vprašanj je še precej in enotnost vseh deležnikov na področju e-mobilnosti je po mojem mnenju ključna za hiter in učinkovit prehod na brezogljično družbo. Napake, ki jih opažamo imajo vzrok v razmišljanju naše družbe. Ni važno kaj znaš, važno je, da si na pravi strani. Opažamo toleranco do projektov, ki jih vodijo »naši« in nestrpnost do drugih projektov, kjer ni »naših«. Vsem nam je skupen cilj prehod na brezogljično družbo in verodostojnost bi se morala graditi na enakih vatlih za vse.
Po kosilu smo zaključili prijetno druženje in smo se odpeljali vsak na svoj konec Slovenije. Vsekakor vsako takšno srečanje pripomore k boljšemu razumevanju našega poslanstva in cilja.
Redni zbor članov Društva e-Mobilnost Slovenija je potekal 3. 2. 2018 v Ljubljani. Kljub slabemu vremenu in zastojem na cestah se nas je zbralo 32 članov.
Upravni odbor je predstavil svoje delo od ustanovitve društva dalje. Na sejah upravnega odbora smo imeli skupno 64 točk dnevnega reda. V kratkem času je bilo narejeno veliko in postali smo prepoznavni.
Predstavili smo plan dela za leto 2018. Konstruktivne pripombe članstva so bile dobrodošle in se bodo obravnavale na naslednji seji upravnega odbora.
Izvedli smo volitve, na katerih smo izvolili novega člana upravnega odbora. Volitve so potekale v pozitivnem duhu in po tesnem izidu je zmagal kandidat z največjo podporo med člani. Čestitke Aleš Bregant.
Število članov je od 15 ustanovnih članov naraslo na 93 članov. Praktično vsak dan se vpisujejo novi člani. Z donacijami, ki jih nečlani društva namenjajo društvu pa se je pokazala podpora našemu dosedanjemu delu in viziji. Hvala vsem za podporo.
Pogostitev vseh prisotnih članov je potekala v sproščenem vzdušju in marsikatera ideja se je utrnila, ki bo dopolnila naše aktivnosti v tem letu.
Na hitrih polnilnih postaj ob avtocestnem križu ni veliko obiskovalcev. Glede na statistike se številka giblje 0,95 obiska na dan. Vendar če so parkirna mesta zametana s snegom, je uporabniku električnega vozila onemogočeno polnjenje. Naš član Jože je poslal sliko s terena. Podobna situacija je bila tudi pri OMV BS Lopata.
Na OMV smo poslali pritožbo in dobili tudi odgovor.
Na podlagi opažanja našega člana Marjana Božiča smo napisali dopis Petrolu.
Člani društva DeMS spremljamo in uporabljamo hitre polnilnice po vsej Sloveniji. Ena izmed teh je tudi na BS Šempas, Šempas 160c, 5261 Šempas. Velikokrat se zgodi, da so parkirna mesta pred polnilno postajo zasedena z vozili, ki niso električna.
Spodnji primer pa je prav specifičen. Obe parkirni mesti sta bili zasedeni s parkiranima voziloma vaših zaposlenih ali najemnikov vaših prostorov. Se pa to redno dogaja, saj opažamo ista vozila v različnih časovnih obdobjih.
Prosil bi vas, da ustrezno informirate zaposlene/najemnike, čemu so namenjena parkirna mesta pred hitro polnilnico. Hvala.”
Odgovor je bil hiter in posledice tudi. Zaposleni ne parkirajo več na omenjenih parkirnih mestih.
“zahvaljujem se za sporočilo in opozorilo.
Bomo takoj preverili in urgirali na BS Šempas.
Lep zaključek leta vam želim,
Miha”
Naši člani situacijo redno spremljajo in če bo prišlo do podobnih dogodkov, jih bom delili z vami. Obstaja podobna zgodba z neočiščenimi parkirnimi mesti na BS OMV o tem pa drugič.
V zadnjih dnevih dobivamo veliko telefonskih klicev s podobno vsebino. Ali morda poznaš tole vozilo ? Kako je z baterijami, kako preverim stanje, cena je izredno ugodna,…
Vsi klici so se nanašali na oglas, objavljen na avto.net, kjer prodajalec obljublja vozilo z baterijo. V resnici pa ni tako. Preverjanje VIN številke pokaže podatek, da je bilo vozilo kupljeno v Franciji in da so baterije še vedno v najemu. Renault pa ima možnost v primeru neplačevanja mesečnega najema baterije daljinsko izklopiti baterijo. Se pravi, prihodnji kupec bo kupil vozilo brez baterije. O dodatnem strošku za najem baterije pa ne bo izvedel ničesar.
V čem je problem, kot sem že zapisal v naslovu, je težko reči. Naš nasvet vsem prihodnjim lastnikom električnih vozil. Preko VIN številke vozila preverite pri Renault-u čigava je baterija. Če dobite potrditev, da je lastniška problema ne bo. Vendar je v preteklosti Renault v večini primerov prodajal vozila z najemom baterije, tako da morate prišteti še ta strošek.
Že pred časom smo zapisali zgoraj omenjeno pot z električnim vozilom Nissan Leaf 24 kW. Prevožena pot je bila enaka, le prevozno sredstvo, je bilo sedaj drugo, tokrat Renault Zoe R90 s 40 kWh baterijo. Cilj je bil obisk avtomobilskega sejma na Dunaju, z namenom, preveriti novosti v letu 2018.
Planiranje poti je bilo tokrat, zaradi večje baterije, enostavnejše. Prvi postanek za polnjenje vozila smo planirali pri polnilni postaji Ilz ob avtocesti. Odhod ob 6:00 uri iz centra Ljubljane. Stanje dometa, po oceni potovalnega računalnika, 193 kilometrov. Vreme oblačno, rahlo rosenje, 3 stopinje.
Po prevoženih 236,7 km, smo na polnilno postajo Ilz ob avtocesti prispeli ob 9:00 uri. Potovalni računalnik je pokazal povprečno porabo 14,6 kWh/100 km, porabljeno 34 kWh. Stanje baterije 12 %, kar je potovalni računalnik ocenil še za 40 kilometrov.
Renault Zoe R90 omogoča polnjenje 22 kW, kar pa je v našem primeru pomenilo postanek za 1,5 ure. Ocenjen domet po pretočenih 30 kWh, 240 kilometrov. To pa je zadostovalo do avtomobilskega sejma na Dunaju.
Vreme je bilo deževno, s temperaturami, ki so se bližale ničli. Zato je tudi povprečje porabe naraslo na 15 kWh/ 100 km.
V parkirni hiši je poskrbljeno za električna vozila. Imeli smo srečo in dobili zadnji prostor za polnjenje vozila. Stanje na števcu, prevoženih 388,7 k, porabljenih 58 kWh. Hitrost polnjenja je bila sicer skromna 3,6 kW, vendar bolje to kot nič.
Nesramnost voznikov ni omejena na državo, ampak na odnos voznikov do rezerviranih parkirišč za električna vozila. Vsak izmed takšnih kršiteljev je dobil obvestilo.
Sejem, ki po velikosti ni primerljiv z npr. pariškim ali frankfurtskim, je zanimiv, vendar en dan zadostuje za ogled. Zanimivo povsod te pogostijo s pijačo ali s prigrizkom. Delili so celo pivo.
Večina predstavljenih vozil je klasika v načinu pogona. Električnih vozil ni veliko, morda je nekaj več priključnih hibridov. V Evropi še vedno prevladuje miselnost, ki jo je Kitajska na področju e-mobilnosti že prehitela. Svetla izjema v primeru Evrope je Norveška. Kje bo Slovenija? Sprejeta strategija vlade je korak v pravo smer, kaj se bo zgodilo pa še bomo videli.
VW predstavlja klasiko e-Golf in e-Up in morebitni tudi I.D. Concept vzbuja pozornost. Audi e-tron je tudi električen, ostala vozila pa ne. Stavijo na priključne hibride, ki so po mojem mnenju slepa ulica. Kia in Smatrics sodelujeta na predstavitvi električnega vozila in polnilne postaje. Vendar v večini primerov domača infrastruktura ne omogoča hitrega 22 kW DC polnjenja brez večjih stroškov za priključno in obračunsko moč.
Električni Smart, ki je narejen v Sloveniji, razvit s pomočjo BiH inženirjev v Nemčiji in prodajan s strani Mercedesa, je zanimiv za mestno vožnjo. Prvi so že registrirani v Sloveniji.
Nissan Leaf z novo obliko, večjo baterijo in tehnologijo ProPilot doživlja podroben ogled vseh obiskovalcev. Glede na prodajno statistiko, ki govori o 10.000 naročilih, je verjetno večina izmed njih prihodnjih lastnikov, ki si je želela vozilo podrobno ogledati tudi v živo. Tudi sami smo spadali v to skupino. Naša ocena, najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Še ena podrobnost, izbire slovenskega jezika ni.
BMW je predstavil izboljšanega I3S z dodatki, cena z davkom, v Nemčiji 56.294 €. Hyundai s klasiko EV IONIQ, kjer je zanimivo dobavni rok je daljši, kot npr. v Sloveniji.
Renault ZOE s 40 kWh za nas ni novost, saj smo se z njim pripeljali in v praksi preverili domet 400 kilometrov. Električni Kangoo je zanimiv, vendar z eno veliko pomanjkljivostjo, brez hitrega polnjenja. V praksi se omenjena vozila ne obnesejo dobro. Zgodbe iz Pošte Slovenije o polnitvi na hitri 50 kW polnilnici, ki ne prinese ustreznega rezultata, saj vozilo omogoča zgolj 7,4 kW polnjenje. Prodajalci električnih vozil morajo poskrbeti tudi za izobraževanje prihodnjih uporabnikov.
Zaključek
Pot na Dunaj je sedaj možna zgolj z enim vmesnim polnjenjem. Minus, v našem primeru, je bila odsotnost hitrega 43 kW polnilca. Možnost hitrega polnjenja je obvezna v sodobnih električnih vozilih, saj hitra polnilna infrastruktura že obstaja.
Povprečna poraba 14,9 kWh / 100 km je za Renault Zoe zelo dobra, vendar je treba upoštevati tudi vožnjo izkušenega voznika električnih vozil, ki ni običajna v praksi.
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
