Dne 6.-7. 9. 2018 je v Novi Gorici in okolici potekal 2. MAHLE Eco Rally v organizaciji AMD Gorica. Organizatorje smo že spoznali na našem tradicionalnem 5. mednarodnem srečanju društva DeMS v Gozd Martuljku. Skupna pozitivna zgodba naelektrena z električnimi vozili se je iz Gozda Martuljka preselila v Novo Gorico. Rallya se je udeležilo 24 ekip, od tega je bilo 6 ekip povezanih z našim društvom DeMS. Večina članov društva se je prvič srečala s pravim rallyem, na katerem so veljala FIA pravila, zato smo se učili pravil in čudili uvrstitvam, ki smo jih dosegali. Nikakor nam ni bilo jasno od kod dobra oziroma slaba uvrstitev, resnici na ljubo pa ob profesionalnih rally voznikih tudi nismo upali na prva mesta.
Prvi dan je bil namenjen ogrevanju vozil in voznikov. Proga v skupni dolžini malo pod 90 kilometrov je vsebovala dva točnostna preizkusa in postanek v Vili Vipolže s kulinaričnim presežkom. Združitev ceremonialnega starta izpred hotela Perla je bil dogodek za vse udeležence in tudi gledalce ob startu. Teh pa ni bilo malo. Prava promocija e-mobilnosti v živo, primerjava tihih in hitrih električnih vozil s hrupnim športnimi vozili za rally. Udeležencem MAHLE eco Rally se nam zdelo, da smo priča prehodu v trajnostno obliko transporta, tudi na področju avtomobilskega športa. Dan se je zaključil s pogostitvijo v hotelu Perla.
Drugi dan se je začel zgodaj, proga je bila bolj zahteva, vsebovala je pet točnostnih preizkusov.Tekmovalni duh je bil prisoten pri vseh udeležencih. Pogovori so v glavnem potekali, kako ujeti pravo hitrost in pravi čas. Vmesni postanek v Postojni in Štanjelu je bil turistično obarvan, debate pa v glavnem ne.
Pot smo zaključili s podelitvijo pokalov in nagrad. Najbolje uvrščen član našega društva je bil Adrian, ki se je z vozilom Tesla S uvrstil na šesto mesto v svoji kategoriji. Čestitke.
Zahvala tudi organizatorju, ki se je uspešno držal FIA pravil, o čemer se je prepričal tudi tehnični delegat, ki je bil stalno prisoten na prizoriščih dogodka. Eno izmed teh pravil je tudi, da smo morali čez noč pustiti vozila na zaprtem parkirišču. Organizator je poskrbel za prevoze do hotelov, tako da diskvalifikacij zaradi tega ni bilo.
Že dolgo sem razmišljal, da bi poizkusil s Twizyjem narediti eno daljšo turo iz same radovednosti kako izgleda potovanje z vozilom, ki je namenjeno zgolj mestni voznji in ima realnega dometa 70km pri povprečni hitrosti 60km/h.
Odločitev je padla. Planiranje poti sem se lotil z omejitev dometa na 50 km. Do 1. polnjenja v LJ P+R Dolgi most je dobrih 50 km. 2. polnjenje je bilo planirano v Postojni, ki je malo manj kot 50 km. Med Postojno in Koprom je bila razdalja okoli 65 km zato sem planiral 3. polnjenje v Divači. V Kopru pri Sparu pa je planirano polnjenje za nazaj. Polnilnice so morale biti tik ob poti.
Start 04. 08. 2018 iz domačega kraja Gornji Grad ob 07:00 s SOC 100% polno baterijo. Vreme je bilo čudovito. Najbližja pot do LJ je bila čez prelaz Črnivec (nmv 902). Že po nekaj km iz Gornjega Grada, skozi vas Nova Štifta se je začela pot vzpenjati na Črnivec. Hitrost sem imel med 50 in 60 km/h, da prihranim cim več elektronov. Pri spustu z vrha Črnivca proti Stranju sem regeneriral za 7km. Na cilju v P+R Dolgi most sem prispel ob 08:08 s SOC 24,5%. Priklopim Twizyja na polnilno postajo nakar ugotovim, da imam polnilne kartice doma v Kia Soulu EV. Edino kartico, ki sem imel s sabo je Petrol kartica, ki je vedno z mano v denarnici. Uuhhhh, Hvala bogu, da ima Elektro Ljubljana zelo dobro urejeno mobilno aplikacijo in sem tako vklopil polnjenje.
Ljubljana
Iz Dolgega mostu sem se ob 10:25 s SOC 99% odpravil proti Postojni. Pot je potekala brez posebnosti. V Postojno sem prispel ob 11:25 s SOC 26,5%. V Postojni je plug&charge polnilnica in rfid kartica za vklop polnilnice ni potrebna. V Postojni v hotelu Kras sem si privoščil kavo in pojedel sendvič. Dobil sem tudi obisk člana DEMS Hrovat Blaža, ki je bil s prijatelji namenjen na plažo v Italiji. Prišlo je tudi nekaj firbcev, ki so želeli dobiti razne informacije o vozilu in o EV nasplošno.
Postojna
Čas je hitro minil in ob 13:00 s SOC 75,5% sem se odpeljal proti Divači. Ob 13:35 sem prispel v Divačo s SOC 39,5%. Med blokovskim naseljem v bližini železniške postaje stoji Petrolova polnilnica. Tu sem lahko uporabil edino polnilno kartico, ki je vedno z mano. Glede na ostanek SOC sem se odločil, da ne bom dolgo polnil. Ob 14:18, ko je SOC dosegel 65% sem se odpravil proti Kopru. Pot je bila zaradi ovinkov zelo zanimiva. Hkrati sem razmišljal, kako bo nazaj, ker je cesta poleg ovinkov tudi zelo strma. Ob 14:57 sem prispel v Koper s SOC 17%, kjer sva bila dogovorjena s hčerko Nino, ki v šolskem času študira v Kopru. Med počitnicam pa si je našla delo, da zasluži kakšen dinar. Pri Sparu sem avto priklopil na polnilnico, ki je plug&charge in rfid polnilna kartica ni potrebna. Nino povabim na kosilo. Na to sva šla v njeno stanovanje, da se malo osvežim in spočijem. Prvoten dogovor je bil, da pri njej prespim in se naslednji dan vrnem domov. V trenutku sem si premislil in se odločil, da takoj ko bo Twizy dosegel 100% “odvihram” proti domu in poizkusim narediti maraton. Ker imam v Twizy montiran OVMS modul lahko preko aplikacije, spremljam napolnjenost baterije in lokacijo vozila. V modulu je tudi sim kartica, ki me s sms obvešča za vsako aktivnost in podatke poti.
Polnilni postanki za pot nazaj domov so planirani enako, saj Twizy naredi z lahkoto (če je 100% poln) 50 km. Dobim sms od Twizy da je 100% napolnjen in se ob 18:10 odpravim proti Divači. 37 km poti, ki je bila pretežno strma navzgor sem s SOC 35% ob 18:56 prispel v Divačo. Se priklopim na polnilnico in že pridejo firbci in sprašujejo razna vprašanja o EV. Čas je hitro minil. Napolnil sem do 63% in se odpravil naprej proti Postojni. Na poti ni bilo nobene posebnosti. Ob 20:25 sem prispel v Postojno, kjer sem se priklopil na polnilnico. V bliznjem hotelu Kras sem si privoščil eno mrzlo točeno. Naredil sem tudi en manjši sprehod skozi Postojno in opazoval nočno življenje v tem kraju. Opazil sem, da je v Postojni ogromno tujih turistov. Slišal sem italijanščino, nemščino, španščino, angleščino, … Ko je Twizy dosegel 86 % sem ga odklopil in se ob 22:30 odpravil proti Ljubljani. Pot je bila mirna in tekoča. Po 48km poti sem ob 23:30 prispel v P+R Dolgi most s SOC 32% in se priklopil na polnilnico. Zraven mene se je polnil bel Fiat 500e s California registrsko tablico. Mislil sem si: “Ta je pa frajer. Iz Californije v Ljubljano s Fiatom, ki se DC polnjenja nima”
EV Fiat
Ker nisem imel kaj počet sem navezal kontakt z EV prijatelji in sem izvedel, da nekdo uvaža Fiatove 500e avtomobile in jih prodaja v SLO. Na tem parkirišču so bili tudi turisti z avtodomi. En par je pristopil k meni in smo klepetali o izkušnjah avtodomarstva in EV vozili.
Ljubljana
Spet je čas hitro minil. Pri 90 % sem se odločil, da bi moralo zadostovati do doma in sem se ob 01:10 odpravil proti Gornjemu Gradu. Do Kamnika je bilo se vse OK. V Stranju se pa je pot začela strmo dvigovati proti vrhu Črnivca. Hitrost vozila sem zmanjšal na 50 km/h. Bolj, ko sem se bližal vrhu hriba manj GOMa sem imel. Hitrost zmanjšam na 40 km/h. Pri zadnji serpentini mi GOM predlaga, da imam se samo za 3 km energije. Tako vroče mi že dolgo ni bilo. Tukaj mi je bilo zal, da nisem v Ljubljani napolnil do 100 %. Začel sem razmišljati, kaj narediti, če mi zmanjka soka. Ura je bila okoli 02:00. Kje naj najdem pomoč? V najslabšem primeru bi potiskal avto do vrha. Hvala bogu ni težak za potiskanje, ampak navzgor? Hmm! Na vrh prispem z GOM 2 km in se oddahnil. S Kia Soul imam izkušnje, da se da iz vrh Črnivca pa do doma pripeljati brez da enkrat pritisnem na stopalko za gas in sem si rekel, da isto poizkusim s Twizyjem. Na mojo srečo se je izteklo, kot sem predvideval in sem domov prispel ob 2:30 s SOC 4km.
Zaključek
Skupaj Prevoženih: 335,5 km
Skupaj porabljeno: 21,85 kWh
Trajanje: 19,5 ur
Vožnja: 5 ur
Polnjenje: 14 ur in 30 min
Poraba: 6,5kWh/100km
Pot je bila naporna in hkrati zelo zanimiva. Spoznal sem kar nekaj ljudi. Zanimivo je bilo poslušati mnenja ljudi o EV. Veliko ljudi je bilo pozitivnega mišljenja, nekateri so bili pa neomajni glede dosega. Kljub temu da posamezniki niso porabili dnevno več kot 100 km za službo in še kakšno privat vožnjo, so še vedno trdili, da niti slučajno ne razmišljajo o nakupu EV, dokler ne bo EV naredil toliko km, kot naredi bencinar. Meni pri takšnem razmišljanju samo nariše nasmeh na usta.
Za podobno pot se bom v prihodnosti še zagotovo odločil, ampak ne sam, s partnerico in delal postanke tam, kjer bo možnost polnjenja na mestih, da bo možnost si, kaj ogledati s planiranim prenočiščem.
Zgodba »Iz Ptuja do Hamburga z električnim vozilom«, je zaključena, ne pa tudi najino odkrivanje okolice z električnim vozilom Renault Zoe. Tokrat sva se odpravila v nekaj manj kot 300 kilometrov oddaljeni Vesprem. Pot je tokrat krajša od tiste do Hamburga in tudi ne neznana. Veva kam greva, ker sva tamkaj že bila (sicer s predhodnikom električnega avtomobila, takšnim, ki so jih izdelovali še v prejšnjem tisočletju in jih lahko »napolniš« na vsaki bencinski postaji 🙂 Pa poglejva, če na elektriko prideva tudi v Vesprem, mesto z nekaj več kot 60.000 prebivalci, si rečeva. Odpravljava se na poslovni seminar, ki traja od petka do nedelje, a sva se na pot odpravila že v četrtek zgodaj zjutraj, da bi si podaljšala vikend in odkrila še kak skrit kotiček. Zanimivo je opazovati jutranjo prebujan
je, tu in tam že zasveti kakšna luč, ljudje se počasi pripravljajo na nov delovni dan … V tem vzdušju prispeva do prve polnilne postaje v Lendavi, kjer pred restavracijo Bela Venezia dopolniva akumulator na 100 %.
Malo sva negotova, ker ne veva kaj pričakovati – bodo delale vse polnilne postaje na poti? So tam kjer naj bi bile? Poraja se mi mnogo vprašanj, a raje molčim. Pot naju vodi proti Keszthely-ju, vendar ker nisva prepričana,
da tam polnilna postaja dejansko deluje, zavijeva proti Zalaegerszegu, kjer po zagotovilu člana DEMS-a polnilnica brezhibno deluje tudi na Type2 (AC 22kw), kar je dovolj, da se malo dopolniva, medtem pa spijeva potrebno prvo kavo v bližnjem bifeju.
V Keszthely-ju se vseeno ustaviva, da preveriva, če označena polnilnica na tržnici deluje (je v obratovanju, a premore le 11kw). Slabost postaje je, da jo je mogoče uporabiti le v času delovanja tržnice, zato polnilna postaja, čeprav delujoča, za naju nazaj grede ne pride v poštev.
Pot nadaljujeva do majhne vasice Köveskál, kjer brez problema najdeva majhen hotel Kali Art Inn. S pogledom previdno oprezava, da bi našla polnilnico, ko vstopiva v notranje prostore hotela, kjer naju pozdravi prijazna receptorka. Mož ji poskuša, v polomljeni Nemščini (za katero si sam verjetno domišlja, da je razumljiva vsaj Madžarom), razložiti kaj želiva. Na koncu pokaže na avto in besede niso več potrebne.Nasmejana uslužbenka naju dovede na hotelsko dvorišče, kjer se zasveti polnilna postaja (22kw, AC hitra) meni pa se odvali kamen od srca, saj sem si že predstavljala, kako obtičiva v neki majhni madžarski vasi, ko poskušava domačinom razložiti, kako izgleda polnilnica za električni avtomobil. Sprehodiva se po debelih tepihih, ki zadušijo najine korake, stoli in mize so kot iz kakšnega antikvariata, namesto prtov pa mize prekrivajo tanke, lične preproge, s katerih naju pozdravljajo rože, ki se bohotijo v starih čajnikih. Naročiva dišečo kavo postreženo v unikatnih skodelicah in takoj me spreleti, da tega prijetnega kotička brez najinega pustolovskega prijatelja Zoe ne bi verjetno nikoli odkrila. V tem udobnem okolju sva skorajda pozabila na čas, šele avtomatsko sporočilo na telefon, da se je avtomobil napolnil, naju je »prebudilo« iz odmaknjenega sanjarjenja.
Spet se voziva po lokalnih cestah. Opazujeva naravo, ljudi, utrip mestec, vasi … In že sva v Vespremu, na tržnici, kjer se gnete avtomobilov, a na naju čaka prosta zelena parkirna površina polnilne postaje. Glej, čakali so naju, pripomni mož. Prednost posedovanja električnega avtomobila je tudi v tem, da so v teh časih polnilne postaje po večini proste, zato je najti parkirišče otročje lahko.
Podava se na sprehod po mestu. Vesprem je zelo lep, morda tudi zaradi dejstva, da je mestno jedro zaprto za promet. Temu primerno so obrobna parkirišča zmeraj zasedena in seveda plačljiva (a ne za lastnike električnih avtomobilov). Vesprem daje občutek, kot da si v katerem izmed slovenskih mest. Ulice so polne majhnih butikov, trgovinic in lokalov, kar name deluje prav prijetno in domače. Nekaj za pod zob si kupiva v enem izmed trgovskih centrov, za katerega odkrijeva, da je veliko večji kot sva si predstavljala – zagledava se v neskončno vrsto blagajn, za katerimi se vije gneča kupcev, ki so »samo skočili po nekaj malega«. Zdi se, da ljudje čakanje kaj hitro izkoristijo za klepet in srečanje z znanci, tudi če ne razumeš jezika, opaziš da se sploh ne pritožujejo nad situacijo. Zgodba se ponovi tudi v restavracijah, kjer ljudje celo večnost čakajo na hrano. Tam se ti zazdi, da se je čas ustavil. Dobro, da se nama medtem vsaj polni avto … si mislim. V eni izmed restavracij si privoščiva pozno kosilo, pri izdanem računu pa sva prijetno presenečena, ko ugotoviva, da je veliko ceneje kot pri nas.
Pozno popoldan prispeva do hotela. Naslednje dni uživava na seminarju, ko se učiva od najboljših. Polna novega elana se ob povratku domov odločiva za drugačno, izzivov polno pot. Cesta naju vodi do prečudovitega mesteca Herendi. Porcelanast lev na glavnem trgu, ki se lepo zlije z okolico, popotnike opomni, da se tukaj nahaja znan muzej porcelana. Hitro spijeva kavo v porcelanastih skodelicah, medtem ko se najin jekleni lepotec polni na hitri polnilnici (AC 22kW).
Ko se spet podava na pot, vijugama med goricami, ko se sprašujeva, če bi se tukaj, med temi vinskimi trsi, res lahko skrivala polnilnica? Po zaviti vinski cesti prispeva do kraja Somlójenő, kjer ob degustaciji najboljših vin (Tornai Pincészet) hitro in moderno napolniva še avto (AC 22kw).
Skorajda ob mraku še zadnjič dopolniva vozilo pri Zalaegerszegu, da se hitro in varno pripeljeva v domačo garažo.
Hvaležna sem, da je mož natančno načrtoval najino pot, saj Madžarom ni za zaupati, predvsem glede informacij o tipu polnilne postaje. Vtičnica je vtičnica, si morda misli ta, ki kreira vsebino na internetni strani (a midva potrebujeva polnilno postajo Type2 z vsaj 22 kw moči). Tako kot avto ni avto, tudi vtičnica ni vtičnica, bi mu rada rekla!
Res je lepo potovati na tak način. Avto te ustavi, ko ima svojo potrebo po polnjenju, naju pa prisili, da si vzameva čas za odmor, kavico, sprehod, ali pa zgolj za spoznavanje novih krajev in kultur. Na takšnih potovanjih skupaj preživiva kvaliteten čas ter si nabereva izkušnje, ki jih lahko deliva naprej. Verjamem, da bova imela še več takšnih in drugačnih potovanj, zato se v prihodnosti še beremo …
Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 60 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 (Uradni list RS, št. 72/16 in 9/17). Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili v skladu s pogodbo predani Eko skladu.
Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture financirane iz javnih sredstev.
V sodelovanju s PRC (Posoški razvojni center) smo člani društva DeMS preživeli dan v skladu z našim poslanstvom, ozaveščati in informirati. Še posebej smo bili veseli obiska najmlajših. Vzporedno pa smo še uspešno izvedli test regeneracije električnih vozil.
Nekateri izmed nas smo prišli že precej zgodaj. Razloga je bil v tem, da smo želeli električna vozila napolniti na javni polnilni postaji. Za test regeneracije smo dorekli pravilo. 100 % napolnjeno vozilo odide na pot, se vrne in zopet napolni na 100%. Razlika je preko števca merljiva v kWh in tisti, ki je porabil najmanj, je zmagovalec.
Dogodek se je začel ob 10:00, člani smo se razdelili. Dva sva opravila pot od Tolmina do Kolovrata, dva sta se odpeljala do osnovne šole, drugi pa so se polnili na Mestnem trgu v Tolminu. Glede na raznolikost električnih vozil je bilo vprašanj obiskovalcev precej. Od klasičnih, kakšen je domet, kakšna je cena, kakšen je občutek, če obstanete na cesti. Za vsa vprašanja se je našel tudi odgovor.
Drug del pa je potekal v znamenju intervjujev za lokalno televizijo in testnih voženj za obiskovalce. Prve vožnje z električnim vozilom ne pozabiš in prav je, da to izkušnjo delimo tudi z drugimi.
Za člane, ki smo seveda tudi tekmovalno naravnani, je vzporedno potekal še test regeneracije električnih vozil. Pot ni dolga, je pa vzpon precejšen in razlike med vozili so prišle do izraza. Pri testu regeneracije so sodelovali; Kia Soul EV – Ignac Završnik, Hyundai Ioniq EV – Vinko Žitnik, Smart EV – Franc Babnik, Nissan Leaf II – Marjan Božič, Renault Zoe – David Ipavec in Nissan Leaf I – Matjaž Kuček. Kasneje se nam je sicer še pridružil Renault Zoe – Janez Toplak, ki je zamujal zaradi problemov na poti. Vendar nismo imeli dovolj časa še za test njegovega vozila.
Rezultati so zapisani spodaj, poudariti pa je treba, da fizikalni zakoni veljajo. Najlažje vozilo je zmagalo. Pri Zoe pa je posledica večje porabe verjetno specifika polnjenja. Meritve so opravljene na istem števcu.
V sodelovanju s PRC (Posoški razvojni center) bomo v četrtek 31.5.2018 sodelovali na predstavitvi e-mobilnosti v Tolminu. Istočasno bomo izvedli tudi test regeneracije z različnimi vozili. Vabljeni, da se nam pridružite.
V Gozdu Martuljku je v organizaciji društva DeMS (Društvo e-Mobilnost Slovenija) od 18. do 20. maja potekalo 5. mednarodno srečanje poznavalcev in ljubiteljev električnih vozil. Vozniki električnih avtomobilov, bilo jih je več kot 60, so se na srečanje pripeljali iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Italije in Avstrije. V Sloveniji, kjer je trenutno registriranih več kot 800 električnih vozil, od tega je 300 lastnikov fizičnih oseb, je električna mobilnost v vzponu. Za primerjavo, pred slabimi štirimi leti je bilo prodanih samo 20 električnih vozil.
Srečanja so se poleg poznavalcev z različnih področij udeležili tudi svetovni rekorderji.Andrej Pečjak iz podjetja Metron inštitut, eden od pokroviteljev srečanja, je leta 2014 s svojim električnim avtomobilom brez vmesnega polnjenja baterij z Bleda pripeljal v 726 kilometrov oddaljeni Dubrovnik in s tem postavil rekordni električni doseg v odprtem prometu. Dve leti kasneje je Tone Gorup iz podjetja NGV predstavil najhitrejšo električno gnano rolko, ki s pomočjo električnega agregata zmore več kot 100 kilometrov na uro. Irena Raymond je z možem Američanom Ericom z dvosedežnim letalom na solarni pogon lastne izdelave preletela Alpe in tako postala druga ženska na svetu, ki je pilotirala solarno letalo. Leta 2015 pa sta z možem opravila še najdaljši prelet Alp s svojim letalom Sunseeker DUO in postavila nov svetovni rekord.Louis Palmer, prvi človek, ki je naš planet prevozil na sončno energijo, se srečanja ni mogel udeležiti, zato je njegovo poslanstvo predstavil Andrej Pečjak. »Palmer je veliko naredil za razvoj trajnostnega bivanja na zemlji. Leta 2014 postavil svetovni rekord z udeležbo 481 električnih vozil na reliju WAVE v Stuttgartu. Njegov zadnji projekt je SWITCHbus – predelan turistični avtobus na električni pogon za trajnostne turistične ture po Švici.« Tehnologija električnih avtomobilov je zrela že več let, treba je le še prepričati ljudi, je prepričan Pečjak.
Dejan Skrivalnik, eden od ustanovnih članov društva in zunanji sodelavec Metron Inštituta na področju raziskav, je udeležencem srečanja predstavil, kako je njegova družina s kombiniranjem fotovoltaike in električnega vozila postala skoraj samooskrbna z električno energijo.
Andrej Škerlak iz podjetja GEN-I Sonce, enega od pokroviteljev srečanja, je predstavil mikro sončne elektrarne na ključ. Samooskrba s sončno energijo (za gospodinjske in male poslovne odjemalce) je v Sloveniji omogočena od začetka leta 2016, ko je bila sprejeta Uredba o samooskrbi. Pred dobrim letom je GEN-I oz. GEN-I Sonce kot prvi dobavitelj energije predstavil celovito rešitev za samooskrbo s sončno energijo – mikro sončne elektrarne na ključ. »Z lastno mikro sončno elektrarno investirate v čisto okolje, si zagotovite dolgoročno energetsko neodvisnost in hkrati realizirate takojšnje prihranke pri mesečnih računih za dobavo elektrike. GEN-I Sonce svojim strankam ponuja vrhunsko kakovost sestavnih komponent, dolgoročne garancije, različne načine odplačila investicije, za brezskrbnost na dolgi rok pa podjetje poskrbi tudi z vzdrževanjem vaše mikro sončne elektrarne.« Povpraševanje po njihovi storitvi je izjemno, posledično jim je v dokaj kratkem času uspelo zgraditi že več kot 400 domačih elektrarn. Na predstavitvi je Škerlak poudaril, da ima Slovenija na tem področju še velik primanjkljaj. »Ogromno sončne energije je še neizkoriščene. V Sloveniji samo 2 % električne energije pridobivamo iz sončne energije, čeprav je Slovenija dokaj enakomerno osončena. Manj kot 10 % je razlike med osončenostjo v Ljubljani in Portorožu.« Naložba v lastno sončno elektrarno, pove Škerlak, se povrne v 10 letih. Elektrarna za štiričlansko družino s povprečno porabo stane približno 7.000 evrov. »Življenjska doba pa je okoli 30 let, ob tem, da na leto prihranite od 1.200 do 1.300 evrov.«
Letošnje srečanje je bilo poleg ozaveščanja na temo trajnostne mobilnosti tudi v znamenju velikega preboja na področju električnih avtomobilov, saj v zadnjem času beležimo ne le veliko zanimanja, marveč tudi skokovito rast prodaje. Predsednik Društva Ignac Završnik, 15 let voznik električnega vozila, ki je začel z uporabo vozila City EL s tremi kolesi na poti od Ljubljane do Kranja, zdaj pa se vozi na štirih kolesih od Lendave do Kopra, je poudaril, da meje premikajo z lastnim zgledom in delom. »Tako meje o dometu, nevarnostih, do praktične uporabnosti električnih vozil. Naloga društva je ozaveščanje, svetovanje, izobraževanje in seveda tudi druženje ljubiteljev e-mobilnosti. Pri e-mobilnosti ni mej. Na naše prvo srečanje so prišli gostje iz Hrvaške, danes tudi iz Italije, Avstrije, Slovaške in Hrvaške.« Največja težava, pove Završnik, so polnilnice. »Problem je register polnilnic ter informacije o delovanju in nedelovanju. Vsako polnilnico je treba preveriti iz nekaj virov, ne samo iz enega.« Društvo svoje delovanje širi še na pridobivanje čiste energije. »Treba je povezati fotovoltaiko, hranilnike energije in e-mobilnost. To so tri ključne točke, ki so pomembne za uspeh. Na ta način namreč postanemo neodvisni od virov energije.«
Jasna Pečjak iz Metron inštituta, ki je bila na petem srečanju vodja organizacijskega odbora, je izpostavila še problem financiranja električnih vozil. »Pogosto se dogaja, da si ljudje, ki bi si tak avto želeli, tega stroška ne morejo privoščiti. Dobro je, da se je na tem področju začela vključevati tudi država z Eko skladom in ugodnimi krediti.«
Energetski svetovalecmag. Samo Cotelj, že 22 let član mreže ENSVET, ki deluje v sklopu Eko sklada, je udeležencem predstavil Eko sklad, finančne spodbude in kredite. »Lani je bilo iz Eko sklada financirano 630 električnih vozil. Poleg nepovratnih sredstev ljudje lahko dobijo tudi kredit z obrestno mero euribor + 1,3 %. Višina kredita z odplačilno dobo 10 let znaša od 1.500 do 40.000 evrov.«
Srečanje je zaključil Janez Hrovat, župan občine Kranjska Gora. »Počaščen sem, da ste za svoje srečanje izbrali našo občino, tudi zato, ker sem tudi sam zelo naklonjen e-mobilnosti.«
Postavitev prve polnilne postaje pri AMZS d. d., PE Ljubljana, Dunajska cesta 128a, Ljubljana je pomemben signal za ves slovenski trg e-mobilnosti. Uresničuje željo po splošni dostopnosti do električne energije in preprostosti uporabe. Načrti AMZS-ja so takšni, da bodo v nekaj tednih postavili še 10 polnilnih postaj za električna vozila. Običajno Tesla sklene posebne pogodbe, kjer ob izpolnitvi določenih pogojev ni stroška nakupa polnilne postaje. Obstaja pa tudi možnost nakupa Tesla stenske polnilne postaje v avstrijskem Gradcu, kjer je cena 520 € + DDV. Vsekakor kvaliteta in oblika za primerno ceno.
Zapisal
Ignac Završnik
P.S.
Včeraj 9.3.2018 smo dobili svežo informacijo. Trenutno so polnilnice postavljene v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Vranskem, Ljubljani, Postojni, Kopru, Otočcu in Kranju.
Eden izmed mitov pri električnih vozilih je tudi poraba pri 130 km/h, ki je v Sloveniji tudi maksimalno dovoljena hitrost na avtocesti. Pri društvu DeMS nas je čedalje več, ki želimo svoj prosti čas in izkušnje deliti tudi z drugimi. Dobro je treba deliti, je rek, ki velja v društvu. V praksi pa to pomeni, da bomo testirali različna vozila v različnih pogojih neodvisno od morebitnih sponzorjev ali stricev iz ozadja.
Običajno uporabniki električnih vozil vozimo varčno, saj nam takšen način vožnje pomeni tudi daljši domet. Z razvojem baterijski vozil, pa se dometi daljšajo in ob tem se postavi vprašanje.
Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?
Kakšna bo poraba ?
Kako učinkovita so različna vozila ?
Relacija smo dorekli. Ljubljana – Maribor, 125 kilometrov avtoceste in seveda, kar tudi pride prav hitra polnilna postaja v Mariboru in Ljubljani. Brez prijave in plačila. Vmes je sicer polno plačljivih hitrih polnilnih mest (Petrol, OMV), ki sicer pridejo prav za prvo pomoč.
Pogoji za test so bili zimski. Megleno jutro in temperatura v vozilu kaže -6 stopinj. Električni vozili sta bili dve, Hyundai Ioniq in Renault Zoe. Prvi ima manjšo baterijo, drugi pa večjo. Vendar rešitev ni vedno v velikosti pomembna je tudi poraba samega vozila. V primeru električnih vozil to niso več litri, ampak porabljeni kWh na 100 kilometrov.
Začetek poti se je začel v Šiški pred najbolje obiskano polnilno postajo v Sloveniji ob 9:42. Stanje baterije pri Zoe 100% pri Ioniqu pa 94 %.
Pri odhodu iz Ljubljane pride prav poznavanje lokalnih zastojev in prednosti bližnjic. Šele po Trojanskem klancu se nama je uspelo srečati na avtocesti.
Vožnja sva nadaljevala in kot je slišati iz posnetka, Zoe ne more pohvaliti z dobro zvočno izolacijo. Vsaj pri 130 km/h ne.
Ob takšni povprečni hitrosti je tudi čas potovanja krajši in poraba večja. Ob 10:44 smo se peljali mimo izvoza za Slovensko Bistrico.
Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?
Vožnja je pri 130 km/h bolj naporna, domet je manjši, poraba je večja. Časovni prihranek pa je minimalen. Naš nasvet optimalna vožnja za elektirčna vozila 100-110 km/h
Kakšna bo poraba ?
Zoe je porabila 22,8 kWh na 100 kilometrov, učinkoviti Ioniq pa 18 kWh na 100 kilometrov
Kako učinkovita so različna vozila ?
Vozili in porabi sta različni. Vsekakor je zmagovalec v porabi Ioniq, v dometu pa kljub večji porabi Zoe. Večja baterija ima svojo moč.
Pri prihodu v Maribor – Tezno ob 10:55 pa presenečenje. Hitra polnilna postaja je zasedena. Na srečo se večina uporabnikov električnih vozil poznamo med seboj. Skupaj z lastnikom predelanega Clia smo odšli na kavo in seveda prediskutirali aktualne teme na področju e-mobilnosti. Ioniq se je napolnil, šele zatem pa smo na polnilno postajo priključili Zoe.
Zaključek
Poraba električnih vozil se razlikuje, avtocestne hitrosti niso več problem ob baterijah, vgrajenih v današnjih vozilih. Na poti do Maribora smo se odpeljali mimo mnogih polnilnih postaj ob avtocesti. Postanek ni bil potreben, saj domet zadostuje za omenjeno razdaljo. V prihodnosti bomo v primerjavo vključili tudi e-Golfa in BMW i3.
Udeležujemo se tudi srečanj drugih skupin s področja e-mobilnosti v Sloveniji in drugje po Evropi. Eno izmed takšnih srečanj je tudi zimsko srečanje EVSVET, ki ga je organiziral moderator in lastnik portala evsvet.eu Zdenko Meglič. Zdenko je tudi naš član in prav je, da ga podpremo tudi v takšnih prizadevanjih za širitev e-mobilnosti.
Na datum srečanja me je spomnil Marjan, ki se ga je tudi nameraval udeležiti. Pa gremo, je padla odločitev. Na poti iz Ljubljane do Bohinja kakšnih težav ni bilo. Razen dogodka pred Bohinjem, kjer sem prehiteval meni nenavadno kompozicijo na cesti. Pešec, krava in traktor.
Ob Bohinjskem jezeru imajo sedaj dve polnilni postaji, ki delujeta po sistemu, priključi in polni. Prva je pred TIC Bohinj, druga pa pred gostiščem Kramar na parkirišču. Gneče ni bilo, obe polnilni postaji delujeta brez problema.
Po uvodnem polnjenju električnega vozila in popiti kavi sva se z Marjanom prestavila na kraj dogodka. Zbralo se nas je sedem voznikov in šest vozil. Kasneje pa se nam pridružil še Matija z družino.
Pogovor je kot običajno potekal o e-mobilnosti, fotovoltaiki in delovanju našega društva. Odprtih vprašanj je še precej in enotnost vseh deležnikov na področju e-mobilnosti je po mojem mnenju ključna za hiter in učinkovit prehod na brezogljično družbo. Napake, ki jih opažamo imajo vzrok v razmišljanju naše družbe. Ni važno kaj znaš, važno je, da si na pravi strani. Opažamo toleranco do projektov, ki jih vodijo »naši« in nestrpnost do drugih projektov, kjer ni »naših«. Vsem nam je skupen cilj prehod na brezogljično družbo in verodostojnost bi se morala graditi na enakih vatlih za vse.
Po kosilu smo zaključili prijetno druženje in smo se odpeljali vsak na svoj konec Slovenije. Vsekakor vsako takšno srečanje pripomore k boljšemu razumevanju našega poslanstva in cilja.
Zapisal:
Ignac Završnik
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.