V letu 2020 smo v društvu DeMS na svojih dogodkih in izobraževanjih delili anketo z naslovom »Anketni list za lastnike/uporabnike električnih vozil«.
Osnovo za vprašanja smo povzeli po vprašalnikih norveških kolegov iz društva Norge Elbil. Dodali pa smo še vprašanja, ki smo jih prilagodili lokalnim značilnostim. Rezultati so zanimivi in v določenih segmentih presenečajo.
Norge Elbil / vprašalnik
Anketa je vključevala 76 anketiranih, od katerih je bilo 74 % moških. Geografska struktura je sorazmerno pokrivala celotno Slovenijo. 70 % udeležencev je bilo starih med 40 in 60 let, 87 % jih prebiva v hišah (69 % prebivalstva Slovenije živi v hišah / 2011), povprečni dohodek anketiranih je 2.132 € (povprečje v Sloveniji za leto 2020 je 1.970 €).
Prednost v uporabi električnega vozila imajo torej lastniki hiš, ker niso odvisni od javne polnilne infrastrukture. Povprečen dohodek pa sporoča, da omejitev ni v finančnih zmožnostih prihodnjega lastnika, ampak zgolj v informiranosti o prednostih električnih vozil.
Izobraževanja DeMS
72 % anketiranih si lasti vsaj eno električno vozilo, nekateri pa tudi več. Modeli in znamke so zelo različni, od vstopnih do premijskih razredov električnih vozil. Raznolikost govori o tem, da pri električnih vozilih sedaj obstaja možnost nakupa vseh cenovnih razredov.
Bloke 2020
61 % odstotkov anketiranih se je odločilo za prehod na električno vozilo na podlagi ekonomskega prihranka, zgolj 37 % pa na podlagi okoljskih vidikov. Rezultat nam pove, da moramo pri prehodu v brezogljično družbo spodbujati ekonomski vidik odločitve, okoljevarstveni pa bo s prehodom prišel sam od sebe.
Najbolj bran zapis na spletni strani društva
Zanimivo je, da ima samo 57 % anketiranih domačo polnilno postajo, 47 % pa ima fotovoltaično elektrarno na strehi, 37 % jih za ogrevanje hiše uporablja toplotne črpalke. 13 % anketiranih ima baterijski zalogovnik električne energije. Pri domači polnilni postaji bi pričakovali večji delež, za baterijske hranilnike pa je rezultat pozitivno presenečenje. Pri baterijskih hranilnikih namreč ni spodbud s strani Eko sklada.
Trajnostni energetski krog
V društvu zagovarjamo trajnostni energetski krog (električno vozilo, fotovoltaika, baterijski hranilnik), rezultati ankete kažejo, da gre razvoj v pravo smer. Za hitrejši prehod bodo ključne finančne spodbude v prihodnosti, brez spodbud bo rezultat sicer enak, vendar bomo do njega prispeli nekaj let kasneje.
Stoenajst (111) udeležencev se je včeraj, v petek, 7. decembra, zbralo v restavraciji Golf klub Arboretum, na prednovoletnem srečanju društva DeMS.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva, Ignac Završnik, ki je na kratko omenil dosežke letošnjega leta in izzive za prihodnje, nato pa je udeležence nagovorila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor, dr. Darja Piciga. Predstavila je prizadevanja ministrstva na področju trajnostne mobilnosti – sofinanciranje inovacijskih projektov iz Sklada za podnebne spremembe v 2019, v 2020 pa že iz večjega Sklada za inovacije EU, ter zbrane pozvala, da izkoristijo te možnosti.
Društvo šteje več kot stosedemdeset (170) članov in velik uspeh za društvo je, da je po izjemno dobro obiskanem letošnjem osrednjem dogodku maja v Gozd Martuljku postavilo konec leta še en nov mejnik, rekord po številni udeležbi!
Prednovoletno srečanje je bila idealna priložnost tako za spoznavni večer za nove člane društva (letos smo narasli za celih sto članov), kot tudi za predstavitve znanj s področja e-mobilnosti.
Najprej je starosta slovenske e-mobilnosti in svetovni rekorder v dosegu z enim polnjenjem Andrej Pečjak odpredaval koristne napotke s področja e-mobilnosti za nove uporabnike, nato pa še predstavil trajnostni energetski krog, ki ga, kot celostno rešitev ponuja njegovo podjetje Metron.
Ob predstavitvah rešitev za samooskrbo se je brž razvila živahna, pozitivno naravnana diskusija, ki se je nadaljevala med večerjo, Izkazalo se je, da bo potrebno organizirati še več takih dogodkov, tako strokovnih posvetov, kot tudi družabnih srečanj.
Med člani in povabljenimi gosti pa ni manjkalo še drugih znanih imen: Tone Gorup iz podjetja NGV, ki je razvilo najhitrejšo električno rolko in z njo jeseni 2015 v Sečovljah prišlo v Guinessovo knjigo rekordov, Roman Sušnik (Emrax), vodilni snovalec elektromotorjev, predstavniki Eko sklada, in mnogi drugi.
Tudi družabno zabavni del je lepo uspel in velik del članov je vztrajal do poznih večernih ur. Obisk je presegel pričakovanja organizacijskega odbora, restavracija Golf kluba je bila komaj dovolj velika, tako da bo društvo DeMS zaradi hitre rasti in vsestranskega zanimanja v prihodnje pred velikimi izzivi.
Z izbiro lokacije je društvo na nek način vrglo tudi rokavico ravnokar izvoljenim občinskim svetnikom in županom okoliških občin Domžale, Trzin, Mengeš; Kamnik, ki so bolj kot ne siva lisa na slovenskem zemljevidu e-polnilnic.
V Gozdu Martuljku je v organizaciji društva DeMS (Društvo e-Mobilnost Slovenija) od 18. do 20. maja potekalo 5. mednarodno srečanje poznavalcev in ljubiteljev električnih vozil. Vozniki električnih avtomobilov, bilo jih je več kot 60, so se na srečanje pripeljali iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Italije in Avstrije. V Sloveniji, kjer je trenutno registriranih več kot 800 električnih vozil, od tega je 300 lastnikov fizičnih oseb, je električna mobilnost v vzponu. Za primerjavo, pred slabimi štirimi leti je bilo prodanih samo 20 električnih vozil.
Srečanja so se poleg poznavalcev z različnih področij udeležili tudi svetovni rekorderji.Andrej Pečjak iz podjetja Metron inštitut, eden od pokroviteljev srečanja, je leta 2014 s svojim električnim avtomobilom brez vmesnega polnjenja baterij z Bleda pripeljal v 726 kilometrov oddaljeni Dubrovnik in s tem postavil rekordni električni doseg v odprtem prometu. Dve leti kasneje je Tone Gorup iz podjetja NGV predstavil najhitrejšo električno gnano rolko, ki s pomočjo električnega agregata zmore več kot 100 kilometrov na uro. Irena Raymond je z možem Američanom Ericom z dvosedežnim letalom na solarni pogon lastne izdelave preletela Alpe in tako postala druga ženska na svetu, ki je pilotirala solarno letalo. Leta 2015 pa sta z možem opravila še najdaljši prelet Alp s svojim letalom Sunseeker DUO in postavila nov svetovni rekord.Louis Palmer, prvi človek, ki je naš planet prevozil na sončno energijo, se srečanja ni mogel udeležiti, zato je njegovo poslanstvo predstavil Andrej Pečjak. »Palmer je veliko naredil za razvoj trajnostnega bivanja na zemlji. Leta 2014 postavil svetovni rekord z udeležbo 481 električnih vozil na reliju WAVE v Stuttgartu. Njegov zadnji projekt je SWITCHbus – predelan turistični avtobus na električni pogon za trajnostne turistične ture po Švici.« Tehnologija električnih avtomobilov je zrela že več let, treba je le še prepričati ljudi, je prepričan Pečjak.
Dejan Skrivalnik, eden od ustanovnih članov društva in zunanji sodelavec Metron Inštituta na področju raziskav, je udeležencem srečanja predstavil, kako je njegova družina s kombiniranjem fotovoltaike in električnega vozila postala skoraj samooskrbna z električno energijo.
Andrej Škerlak iz podjetja GEN-I Sonce, enega od pokroviteljev srečanja, je predstavil mikro sončne elektrarne na ključ. Samooskrba s sončno energijo (za gospodinjske in male poslovne odjemalce) je v Sloveniji omogočena od začetka leta 2016, ko je bila sprejeta Uredba o samooskrbi. Pred dobrim letom je GEN-I oz. GEN-I Sonce kot prvi dobavitelj energije predstavil celovito rešitev za samooskrbo s sončno energijo – mikro sončne elektrarne na ključ. »Z lastno mikro sončno elektrarno investirate v čisto okolje, si zagotovite dolgoročno energetsko neodvisnost in hkrati realizirate takojšnje prihranke pri mesečnih računih za dobavo elektrike. GEN-I Sonce svojim strankam ponuja vrhunsko kakovost sestavnih komponent, dolgoročne garancije, različne načine odplačila investicije, za brezskrbnost na dolgi rok pa podjetje poskrbi tudi z vzdrževanjem vaše mikro sončne elektrarne.« Povpraševanje po njihovi storitvi je izjemno, posledično jim je v dokaj kratkem času uspelo zgraditi že več kot 400 domačih elektrarn. Na predstavitvi je Škerlak poudaril, da ima Slovenija na tem področju še velik primanjkljaj. »Ogromno sončne energije je še neizkoriščene. V Sloveniji samo 2 % električne energije pridobivamo iz sončne energije, čeprav je Slovenija dokaj enakomerno osončena. Manj kot 10 % je razlike med osončenostjo v Ljubljani in Portorožu.« Naložba v lastno sončno elektrarno, pove Škerlak, se povrne v 10 letih. Elektrarna za štiričlansko družino s povprečno porabo stane približno 7.000 evrov. »Življenjska doba pa je okoli 30 let, ob tem, da na leto prihranite od 1.200 do 1.300 evrov.«
Letošnje srečanje je bilo poleg ozaveščanja na temo trajnostne mobilnosti tudi v znamenju velikega preboja na področju električnih avtomobilov, saj v zadnjem času beležimo ne le veliko zanimanja, marveč tudi skokovito rast prodaje. Predsednik Društva Ignac Završnik, 15 let voznik električnega vozila, ki je začel z uporabo vozila City EL s tremi kolesi na poti od Ljubljane do Kranja, zdaj pa se vozi na štirih kolesih od Lendave do Kopra, je poudaril, da meje premikajo z lastnim zgledom in delom. »Tako meje o dometu, nevarnostih, do praktične uporabnosti električnih vozil. Naloga društva je ozaveščanje, svetovanje, izobraževanje in seveda tudi druženje ljubiteljev e-mobilnosti. Pri e-mobilnosti ni mej. Na naše prvo srečanje so prišli gostje iz Hrvaške, danes tudi iz Italije, Avstrije, Slovaške in Hrvaške.« Največja težava, pove Završnik, so polnilnice. »Problem je register polnilnic ter informacije o delovanju in nedelovanju. Vsako polnilnico je treba preveriti iz nekaj virov, ne samo iz enega.« Društvo svoje delovanje širi še na pridobivanje čiste energije. »Treba je povezati fotovoltaiko, hranilnike energije in e-mobilnost. To so tri ključne točke, ki so pomembne za uspeh. Na ta način namreč postanemo neodvisni od virov energije.«
Jasna Pečjak iz Metron inštituta, ki je bila na petem srečanju vodja organizacijskega odbora, je izpostavila še problem financiranja električnih vozil. »Pogosto se dogaja, da si ljudje, ki bi si tak avto želeli, tega stroška ne morejo privoščiti. Dobro je, da se je na tem področju začela vključevati tudi država z Eko skladom in ugodnimi krediti.«
Energetski svetovalecmag. Samo Cotelj, že 22 let član mreže ENSVET, ki deluje v sklopu Eko sklada, je udeležencem predstavil Eko sklad, finančne spodbude in kredite. »Lani je bilo iz Eko sklada financirano 630 električnih vozil. Poleg nepovratnih sredstev ljudje lahko dobijo tudi kredit z obrestno mero euribor + 1,3 %. Višina kredita z odplačilno dobo 10 let znaša od 1.500 do 40.000 evrov.«
Srečanje je zaključil Janez Hrovat, župan občine Kranjska Gora. »Počaščen sem, da ste za svoje srečanje izbrali našo občino, tudi zato, ker sem tudi sam zelo naklonjen e-mobilnosti.«
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.