5364 kilometrov. 27 polnjenj. 233 evrov

Zemljevid

Kje smo polnili

Na poti smo se priključili 27-krat. Največkrat na Teslinih superchargerjih (sedemnajstkrat), trikrat na hitrih polnilnicah drugih ponudnikov, sedemkrat pa smo vzeli, kar je bilo – počasno polnjenje, večinoma čez noč: v hotelu, v gostišču v Merzougi po podaljšku in v dolini Dadès pri sosedu. Številke na zemljevidu se ujemajo s tabelo na koncu zapisa.

Baterija

Sedemnajst dni v eni krivulji

Če bi to krivuljo prevedli v besede, bi rekli: v Evropi smo hiteli, v Maroku potovali. Prve tri dni so jo krojile dolge avtoceste – baterijo smo izpraznili skoraj do dna in jo na superchargerju hitro napolnili, pa spet naprej. V Maroku so etape krajše, polnjenje počasnejše, vmes pa so dnevi brez vožnje, ko krivulja kar obstane. Najbolj napeto je bilo 19. oktobra zvečer, ko smo na supercharger v Algecirasu pripeljali s 7 % baterije po 261 km vožnje.

Na hitrih polnilnicah smo se v povprečju priključili pri 26 % in odklopili pri 84 %.

Poraba

Dan za dnem

Najvarčnejši dan nam je podarila gravitacija. Sedmi dan smo se s prelaza Tizi n’Talghemt (1907 m) skozi dolino Ziza spuščali proti Merzougi na robu Sahare (okoli 700 m) in porabili le 115 Wh/km. Najbolj požrešen je bil prvi dan (193 Wh/km): skoraj tisoč kilometrov, večinoma po avtocestah, jutranji mraz s 5 °C in za povrh še vzpon na Mont-Cenis.

Višine

Od morske gladine do 2178 metrov

Alpski prelaz Mont-Cenis (2083 m) je bil videti kot streha poti, a najvišje smo bili šele v Afriki: 22. oktobra smo med Ifranom in Mideltom prečkali Col du Zad v Srednjem Atlasu na 2178 m. Najnižje smo bili ob Gibraltarski ožini, skoraj na morski gladini. Evropski del poti je bil večinoma nizek, z enim velikim alpskim vzponom in gorato Andaluzijo. Maroko pa je bil vlakec smrti v počasnem posnetku: v sedmih dneh smo trikrat prečkali prelaze, višje od 1700 m, vmes pa se spustili do roba Sahare, v dolino Sus in na atlantsko obalo.

Profil povezuje znane nadmorske višine krajev in prelazov ob poti, med njimi je poenostavljen. Viri višin: Wikipedija, alpenpaesse.de, dangerousroads.org, OpenStreetMap, Autoroutes du Maroc.

Klanci si energijo izposodijo, spusti jo vrnejo

Naš najljubši podatek celotne poti: na spustu s Tizi n’Bachkouma je avto na 10 km porabil 4 Wh/km – skoraj nič. Rekuperacija je sproti vrnila skoraj vse, kar je avto porabil. Za primerjavo: pri vožnji s 50 do 70 km/h je bila povprečna poraba 140 Wh/km.

Kaj vpliva na porabo

Hitrost odloča

Če si iz te analize zapomnite eno samo stvar, naj bo ta. Pri vožnjah s povprečno hitrostjo od 50 do 70 km/h je avto porabil 140 Wh/km, nad 110 km/h pa 202 Wh/km – kar 44 % več. Zračni upor raste s kvadratom hitrosti, zato je na avtocesti vsak dodatni km/h drag.

Upoštevane so vse vožnje, daljše od 5 km, razvrščene po povprečni hitrosti vožnje.

In temperatura?

Na prvi pogled bi rekli, da nam je maroško sonce pomagalo: nad 30 °C je bila poraba 140 Wh/km, pod 15 °C pa 180 Wh/km. A podatki znajo zavesti: hladni odseki so bili evropske avtoceste s povprečno hitrostjo nad 100 km/h, vroči pa maroške regionalne ceste. Večino razlike torej spet pojasni hitrost, ne temperatura.

Polnjenje

Tri četrtine energije s superchargerjev

Teslini superchargerji so bili hrbtenica naše poti. Od 993 kWh, ki smo jih dodali v baterijo, jih je 73 % prišlo s superchargerjev, 8 % s hitrih polnilnic drugih ponudnikov in 19 % s počasnih polnilnic AC. Ob hitrih polnilnicah smo skupaj prebili 15 h 13 min – skoraj dva delovna dneva.

Kako hitro je šlo

Rekord drži Bernin pri Grenoblu: povprečno 117 kW, z 9 na 47 % v 13 minutah – ravno dovolj za kratek raztezni odmor. V Maroku so bile povprečne moči nižje, ker smo baterijo polnili do 95–100 %, nad 80 % pa se polnjenje močno upočasni. Največ potrpežljivosti smo potrebovali v Cúllarju, kjer je delovala le polovica polnilnih mest – dobili smo komaj 36 kW.

Povprečna moč = dodana energija ÷ čas priklopa. Najvišja trenutna moč je bila precej višja.

Izkoristek

Počasno polnjenje izgubi do četrtino energije

Pri hitrem polnjenju gre v baterijo 98–99 % energije iz polnilnice. Pri zelo počasnem polnjenju z manj kot 2 kW pa se lahko izgubi do četrtina. V Merzougi smo avto dve noči polnili po podaljšku iz gostišča: v baterijo je šlo 32,7 kWh, iz omrežja pa 44,3 kWh. V dolini Dadès, kjer je bila napetost v omrežju prenizka, je bil izkoristek 77 %. Razlog je preprost: med polnjenjem so ves čas budni računalnik, črpalke in upravljanje baterije, ki porabijo približno enako količino energije ne glede na to, kako hitro polnimo. Ko pa druge možnosti ni, smo bili hvaležni za vsako kilovatno uro.

Vsaka pika je eno od 27 polnjenj. Vodoravna os je logaritemska.

Mirovanje

Tudi parkiran avto porabi

Avto, ki stoji, ne spi. Od odhoda iz Ljubljane do prihoda v pristanišče Tanger Med 2. novembra je minilo 389 ur. Avto je od tega vozil 75 ur, 114 ur je bil priključen na polnilnico, 199 ur pa je bil parkiran – več kot polovico časa.

Med mirovanjem je avto porabil 54,7 kWh – toliko, kolikor bi zadoščalo za 319 km vožnje. Čez noč je porabil okoli 3 kWh, preračunano na 24 ur pa od 4,5 do 7 kWh. Večino te porabe gre pripisati nadzornemu načinu (Sentry Mode), ki je bil ves čas poti vklopljen – kamere in računalnik so pazili na avto tudi takrat, ko smo mi spali. To je cena mirnega spanca. Ob krajših postankih podnevi, ko je delovala klimatska naprava, je bila poraba na uro še višja. Najdaljši postanek je bil v Fesu: v 38 urah je baterija padla z 42 na 29 %.

Postanki, daljši od šestih ur. Čakanje v pristanišču v Algecirasu in plovba do Tanger Meda sta skupaj porabila le 1,2 kWh.

Stroški

Od 0,49 €/kWh v Italiji do 0,16 €/kWh v Maroku

Najdražje je bilo na začetku, najceneje na koncu. Superchargerji so bili najdražji v Italiji (0,49 €/kWh), sledili sta Francija (0,40 €/kWh) in Španija (0,30 €/kWh), v Maroku pa smo plačali le 0,19 €/kWh. Povprečna cena na vseh superchargerjih je bila 0,29 €/kWh.

Za vso pot do Tanger Meda smo za elektriko plačali 232,99 € oziroma 4,34 € na 100 km. Polnjenje v Ouarzazatu je bilo brezplačno, za šest polnjenj (148 kWh) pa strošek ni zabeležen, zato je bil dejanski znesek nekoliko višji.

Del energije, ki smo jo dobili v Algecirasu, smo porabili že v Maroku, zato je delitev na Evropo in Maroko približna.

Vsa polnjenja

27 postankov