Dan 16: Peš po modrem mestu

Ta dan smo avtomobile pustili na miru. Ves dan so počivali na parkirišču, mi pa smo se peš odpravili raziskovat modro mesto.

Bela Tesla Model Y ekipe Team #01 na parkirišču pred belo-modro stavbo z loki
Tudi Tesla ekipe Team #01 si je zaslužila prost dan

Team #02 in Team #03 sta se že dopoldne povzpela še na hrib nad mestom, okoli 200 metrov višje, Team #01 pa se je odpravil naravnost med uličice. Chefchaouen leži na pobočju pod gorami Rifa, zato je vsak sprehod tu hkrati tudi malo planinarjenja. Tudi ime mesta je povezano z gorami: pomeni »poglej rogova« in se nanaša na vrhova, ki se dvigata nad njim.

Člani ekip Team #02 in Team #03 na stezi po pobočju, pod njimi dolina in rob mesta, v ozadju gore
Team #02 in Team #03 na hribu nad Chefchaouenom

Ulice v višjem delu mesta krasijo visoke norfolške araukarije – iglavci s pacifiškega otoka Norfolk, ki jih zaradi pravilnih, v nadstropja razporejenih vej sadijo po vsem Sredozemlju – in hibiskusi z žarečimi rdečimi cvetovi.

Ulica z belimi hišami, norfolškimi araukarijami in rdečim hibiskusom, v ozadju gora
Pogled na zeleno dolino s stojnicami pod skalnatim pobočjem, na vrhu hriba bela stavba

Na vzhodnem robu medine je izvir Ras el Ma (»glava vode«), ki mesto od nekdaj oskrbuje z vodo. Danes je ob njem vrsta stojnic in kavarnic, iz doline pa se vzpenjajo poti na okoliške hribe. Najbolj priljubljen je razgledni hrib s Špansko mošejo, ki so jo Španci zgradili v 20. letih prejšnjega stoletja, a je nikoli niso uporabljali za molitev.

Pri izviru je Team #03 pozabil pohodniške palice. Ko se je ponje vrnil, so ga čakale natanko tam, kjer jih je pustil. Tudi poštenost domačinov je nekaj, kar bomo ponesli domov.

Voda iz izvira je stoletja poganjala mline. Ob potoku pod izvirom še stoji modro pobarvana hišica z zidanim žlebom, po katerem voda priteče v obokano odprtino – eden od starih vodnih mlinov.

Modro pobarvana kamnita hišica nad potokom, vanjo vodi betonski žleb
Stari vodni mlin ob potoku pod izvirom Ras el Ma

Sok, kakršnega doma ne dobiš

Ob poti k izviru se vrstijo modro pobarvane stojnice s kupi granatnih jabolk in pomaranč. Sok iz granatnega jabolka stisnejo ročno, pred vašimi očmi, na preprosti stiskalnici – brez dodanega sladkorja in vode. Je gost in temno rubinast, sladek in hkrati prijetno trpek, z rahlo grenkobo, ki jo da lupina. Takšnega okusa v steklenici iz trgovine ne boste našli. Jesen je čas granatnih jabolk, zato so bila še posebej sočna.

Na eni od stojnic tik ob izviru je sok stiskala domačinka, njen mladi pomočnik pa je pridno lupil granatna jabolka. Za njima je pod leseno streho staro javno perišče, skozi katero teče voda iz izvira, ob robu korita pa so se v vodi hladila granatna jabolka.

Domačinka na ročni stiskalnici stiska granatno jabolko, ob njej deček lupi granatno jabolko, za njima javno perišče
Ročno stiskanje granatnih jabolk ob izviru
Modre stojnice s soki ob poti, na pultu granatna jabolka in pomaranče, ob njih ljudje
Stojnice s sveže stisnjenimi soki ob poti k izviru

Po modrih uličicah

Medina je labirint strmih tlakovanih uličic, stopnic in prehodov, kjer je skoraj vsaka stena v drugačnem odtenku modre. Na stenah visijo ročno tkane odeje, volnene halje in pisane torbe, nad nekaterimi uličicami pa se pne vinska trta, ki že dobiva jesenske barve. Med hišami se ves čas odpirajo pogledi na gore nad mestom.

Videz medine ima korenine v Andaluziji. Po padcu Granade leta 1492 so se v Chefchaouen zatekli muslimani in Judje iz Španije ter s seboj prinesli način gradnje: opečnate strehe, kovane mreže na oknih in notranja dvorišča. Stoletja je bilo mesto za tujce skoraj zaprto – vse do leta 1920, ko so ga zasedli Španci. Do leta 1956 je bilo nato del španskega protektorata.

Ozka ulica s stojnicami, na modrih stenah visijo tkane odeje in volnene halje
Ozka modra uličica z grafitom na steni
Uličica z modrimi in oker hišami, v ozadju zelena gora

Kasba in razgledi

Ob osrednjem trgu Uta el Hamam stoji kasba, utrdba z obzidjem in stolpi iz rdečkastega kamna, ki jo je dal ob ustanovitvi mesta zgraditi Mulaj Ali ibn Rašid. Za obzidjem se skriva andaluzijski vrt z vodnjakom, kjer rastejo visoke pahljačaste palme vašingtonije, kanarske datljeve palme z oranžnimi grozdi plodov, cikasi in ciprese.

Z obzidja in stolpov se odpre eden najlepših razgledov na mesto: pod nami trg, nad njim osmerokotni minaret Velike mošeje, na pobočju modre hiše in tik nad njimi gore.

Stolp kasbe iz rdečkastega kamna nad zelenim grmovjem
Pogled skozi lok na vrt s palmami, modre hiše in goro
Razgled z obzidja kasbe na trg s senčniki in modre hiše na pobočju
Razgled s kasbe na trg Uta el Hamam in modro mesto
Modre hiše na pobočju med palmami, v ozadju skalnate gore
Modro mesto pod gorami Rifa

Kosilo in slovo

Opoldne smo se vsi dobili na kosilu v gostilni na osrednjem trgu, nasproti obzidja kasbe. Gostilna ima modre stene in rezbarjene lesene stebre, na modro so pobarvana celo debla dreves na terasi – še en dokaz, da je modra tu več kot le barva.

Terasa gostilne z rezbarjenimi lesenimi stebri, modro steno in pisanimi stoli
Pet članov ekip na trgu pred obzidjem kasbe

Po kosilu se je Team #02 odpravil proti trajektnemu pristanišču in naprej proti Evropi. Srečno pot domov!

Team #01 in Team #03 sta ostala v mestu. Sledili so ogledi, pohajkovanje po uličicah in preprosto uživanje v čarih modrega mesta. Team #01 je po strmih uličicah gor in dol prehodil natanko 11 km. Za ostale vemo, da so jih prehodili več – koliko, pa naj ostane skrivnost.

Ulica z modrimi in belimi hišami v popoldanskem soncu
Popoldansko sonce nad modrimi hišami
Spoznanje dneva

Tudi električni avto si zasluži prost dan – kilometre smo ta dan nabirali peš.

  • 0km z avtom
  • 11km peš
  • 564m nadmorske višine

Vsi zapisi s poti ›

Comments

Dodaj odgovor