Avtor: David Mrvar

  • BATERIJSKI AVTOMOBILI NISO PRIHODNOST, A JIH BOMO VSEENO IZDELOVALI!?

    BATERIJSKI AVTOMOBILI NISO PRIHODNOST, A JIH BOMO VSEENO IZDELOVALI!?

    Elektrika je, kot sem že večkrat napisal, prinesla v svet avtomobilizma velike spremembe. Največ pozitivnih občutimo prav mi, potrošniki. Ne plačujemo več (pre)dragega goriva na blagajnah Petrola in druščine, ni več glavobolov, ko prejmemo račun za redno vzdrževanje, predvsem pa imamo veliko izbiro, kje in za kakšno ceno bomo energijo za pogon svojega električnega konjiča kupili. Navsezadnje jo lahko poceni proizvedemo sami doma, če imamo primerne pogoje za postavitev sončne, vodne ali vetrne elektrarne.

    Logično je, da se združba proizvajalcev vozil, olj, maziv, rezervnih delov in predvsem naftnih derivatov tega boji. Dosedanji lahki in zanesljivi profiti iz teh dejavnosti niso več tako samoumevni kot pred nekaj leti. Prav tako je logično, da z zavajajočimi objavami poskušajo vplivati na globalno javnost in upočasniti nezadržne spremembe, med drugim tudi z naročanjem plačanih raziskav z vnaprej znanimi, lažnimi rezultati.

    Zelo obsežno raziskavo mnenj vodilnih oseb iz avtomobilske industrije je izvedlo globalno podjetje KPMG. O njej je pred kratkim pisal tudi Avtomagazin. Raziskava je zelo zanimiva in pokriva široko področje razvoja avtomobilske industrije v prihodnjem desetletju. V sicer zelo širokem spektru rezultatov je ponudila dve za nas najbolj zanimivi trditvi:

    • baterijski avtomobili nimajo prihodnosti
    • prihodnost je v vodikovih gorivnih celicah

    Obe trditvi sta po mojem skromnem mnenju iz trte zviti. Nepristranski strokovnjaki, ki se res dobro spoznajo na vodikovo tehnologijo, vedno znova pojasnujejo, da vodik zaradi fizikalnih lastnosti in velikih izgub ne more biti konkurenčen baterijski tehnologiji pri shranjevanju energije in da v nasprotju z baterijami nima večjih možnosti izboljšav. Tukaj si lahko prebereš primerjavo učinkovitosti vodika in baterije, o čemer je pisal dober poznavalec vodikove tehnologije Dejan Skrivalnik. Nasprotno je baterijski pogon že danes tu, je učinkovit in prinaša celo vrsto koristi. Nekatere sem zbral in opisal tukaj.

    učinkovitost vodika in baterije

     

    Zakaj se torej kljub nasprotnim dokazom Avto-Veljaki tako zavzemajo očrniti baterijo in opevati vodik? Zaradi finančnih interesov, jasno. Vodika ne moremo proizvajati doma, morali bi ga kupovati na vodikovih polnilnicah, kot je npr. že nekaj let odprta, a nikoli delujoča Petrolova vodikova polnilnica v Lescah. O tem se je tukaj razpisal kolega Primož Lemež.

    Seveda so se anketiranci v raziskavi obregnili tudi ob poteze politike, ki v vse več državah napoveduje drastične ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzroča promet. Tako naj bi se po mnenju anketirancev potrošniki odločali za električne avtomobile skoraj izključno zaradi prisile, ki jo napoveduje regulativa in ne prostovoljno. Dejstva so seveda povsem nasprotna. Že danes se z dejstvi opremljeni ljudje zavestno odločajo za nakup električnih vozil. Zdrava kmečka pamet jim narekuje pravilno presojo, kaj je dobro zanje in družbo, v kateri živijo.

    Iz odgovorov anketirancev lahko izluščimo, da se vodilni kader avtoindustrije novih trendov v smer elektrifikacije vozil dobro zavedajo in da jih poskušajo razvrednotiti. Hkrati pa iščejo nadomestne vire potencialno izgubljenih prihodkov v novih poslovnih modelih predvsem souporabe električnih vozil in v močno profitabilni digitalizaciji in dodatnih online storitvah za uporabnike e-vozil.

    Ozaveščenost prebivalstva raste, prav tako pozitivne izkušnje z uporabo električnih avtomobilov. Kljub temu lahko velika večina prebivalstva še vedno zlahka nasede tovrstnim objavam t.i. raziskav. Marsikdo se zato ob naslednjem nakupu klasičnega avtomobila po nepotrebnem zaveže obiskovati bencinske črpalke naslednjih x let in zastrupljati zrak. Posredno pa nevede s tem podpira izkoriščevalske kapitaliste, terorizem in omogoča onesnaževanje morja, podtalnice. Zato se mi zdi pomembno, da jim vsi, ki že leta uživamo dobrobiti električnih vozil, tudi z nasprotnimi članki preženemo strah pred emobilnostjo. Prav je, da se na take zapise odzivamo in jih argumentirano negiramo.

    Omenjena raziskava KPMGja ponuja zanimive napovedi anketirancev tudi z drugih področij, ki vplivajo na njihovo branžo. Vsem, ki vas tema zanima, priporočam, da si jo ogledate in morda v komentarjih napišete svoje mnenje.

    Uporabnikom električnih vozil želim varno vožnjo, ostalim pa, da se nam kmalu pridružite.

    David Mrvar

  • Koliko nas v resnici stane električni avto?

    Koliko nas v resnici stane električni avto?

    Električni avtomobili so že danes precej cenejši od “smrdljivcev”!

    Ljudje smo razumska bitja, zato se pri nakupu odločamo modro. No ja, včasih nas srce in čustva malo zanesejo, kajne? Uporabniki vedno ponavljamo, da so električni avtomobili poceni in da z njimi lahko veliko privarčujemo. Koliko, je odvisno predvsem od nakupne cene avtomobila, števila kilometrov, ki jih letno prevozimo in od lastnosti klasičnega avtomobila, s katerim električni model primerjamo. Za lažjo predstavo sem pripravil tri razpredelnice, ki izračunajo predviden prihranek in čas povratka investicije ter strošek uporabe oz. strošek lastništva na prevožen km.

    Logično je, da je prihranek največji in doba povratka investicije najkrajša pri voznikih, ki se veliko vozijo in obratno. Nekako na splošno velja, da je iz finančnega vidika zelo smotrn nakup cenejših električnih avtomobilov (do 17.000€), če letno prevozimo vsaj 8.000 km, in dražjih (25.000 do 30.000€), če prevozimo več kot 15.000 km letno.

    ​Čeprav pri nas ni ravno priljubljen način, je pri električnih vozilih zelo učinkovita souporaba vozila v okviru družine ali, kar je opaziti redkeje, prijateljev, sosedov ali sorodnikov. Že če se za souporabo dogovorita dve gospodinjstvi, ki potrebujeta avto ob istem času na istih relacijah, ali pa ga potrebujeta ob povsem različnih časih, je lahko učinek prav neverjeten. Stroški se namreč razpolovijo, avtomobil pa zaradi pogostejše uporabe in večje kilometrine prinaša občutnejše prihranke.

    Za okvirno predstavo, koliko denarja ti lahko električni avtomobil dejansko prihrani in koliko te stane na kilometer prevožene poti, odpri razpredelnice. Vnesi svoje podatke v bela polja, na dnu se ti pokažejo podatki o letnem prihranku in številu let, v katerih se avto s prihranki sam izplača. Druga tabela ti izračuna strošek uporabe z ali brez amortizacije. V tretji tabeli izveš skupen strošek lastništva na kilometer. Za primerjavo sem uporabil Citroen C-Zero, ker ga najbolje poznam in hkrati kot najbolj ekonomičen električen avtomobil lahko služi kot benchmark za ostala vozila.

    Primerjalna tabela z vnešenimi tipičnimi podatki kaže, da se nov Citroen C-Zero ali Peugeot Ion v celoti izplača povprečno v 6 letih in pol, rabljen v štirih letih, nov Nissan Leaf v 11 letih. Za izračun je bilo upoštevanih povprečnih 15.000 km letno. Hvala vnaprej uporabnikom tabel za predloge izboljšav in pripombe o pomanjkljivostih.
    spisal: David Mrvar
  • Petrol pobarval rdeče še zadnjo belo liso

    Petrol pobarval rdeče še zadnjo belo liso

    Slovenska mreža avtocestnih hitrih polnilnic je upihnila dve svečki na rojstnodnevni torti. Danes ne bom pisal o tem, ali je bila investicija optimalno izkoriščena. Vsi vemo, da imamo člani društva kar precej pripomb glede sistema in zaračunavanja uporabe dva milijona vredne infrastrukture.

    Pred nekaj dnevi smo si oddahnili mnogi. Ljubljančani, ki imajo vikend na Dolenjskem ali v Beli Krajini, prebivalci jugovzhodne Slovenije na delu v Ljubljani in vsi drugi, ki z električnimi vozili uporabljamo dolenjski krak avtocestnega križa. Doslej največja, 68 kilometerska razdalja med sosednjima hitrima polnilnicama (Starine pri Otočcu – Ljubljana Barje), se je razpolovila.

    Petrol je izpolnil obljubo. V Ivančni Gorici je postavil in predal uporabi hitro polnilno postajo. Lega je odlična, saj je Petrolov servis tik ob avtocesti, pa vendar ni del nje. Tako je zlahka dostopna za vozila z in brez vinjet. Ivančna Gorica leži na dokaj pomembnem razpotju, kjer se z glavne smeri Ljubljana – Zagreb odcepijo poti proti Beli in Suhi Krajini ter Zasavju. Tako številnim, ki potujejo v omenjene pokrajine, ne bo potrebno zaradi obiska polnilnice narediti niti enega dodatnega kilometra s svoje poti. Polnilnica, oblečena v Petrolovo rdečo, leži na severni strani bencinskega servisa, v neposredni bližini trgovine Hofer. Lučaj stran so še drugi trgovski centri in knjižnica. Nakupovanje bo tako verjetno najpogostejše opravilo na polno baterijo čakajočih voznikov.

    Vozniki električnih vozil se veselimo nove pridobitve. Če nam je Miklavž prinesel polnilnico, nam bo morda Božiček podaril željeni način uporabe, obračuna in plačevanja? Morda bo katera od polnilnic dobila nadstrešek? Kdo ve, morda nam na Dunajski 50 pripravljajo še kakšno pozitivno presenečenje.

  • Zaradi nedelujoče polnilne postaje ob zdravje in praznike

    Zaradi nedelujoče polnilne postaje ob zdravje in praznike

     

    Ob zaključku starega leta se vedno veliko dogaja. Zaključujemo delo, pripravljamo se na druženje z družino, snujemo načrte. Tudi jaz sem si obetal podobnega med novoletnimi prazniki, izteklo pa se je povsem drugače zaradi… ne boste verjeli… nedelujoče polnilne postaje.

    Ne bi rad že na začetku novega leta jamral, za radovedne pa le dodajam bližnjico do opisa zelo neprijetne izkušnje.

    ​David Mrvar

  • Srečanje v Prelogah – prijetno in koristno

    Kar 10 lastnikov EVjev se je zbralo v Prelogah pri Slovenski Bistrici, kjer smo se po zaslugi prijetnih gostiteljev res lepo imeli in obogatili svoje znanje z izmenjavo izkušenj. Druženje v čudoviti stari kleti na bližnji turistični kmetiji je v snovanju novih idej hitro minilo. Preselili smo se domov k gostitelju, kjer je kmalu zadišalo po domačih dobrotah.
  • Slovenija se postavlja na evropski zemljevid e-mobilnosti

    Težko pričakovane polnilne postaje na AC križu bodo do konca leta Slovenijo uveljavile kot državo z največ kombiniranimi hitrimi polnilnimi postajami na prebivalca. Prvi dve so minister za infrastrukturo g. Peter Gašperšič, direktor SODO g. Matjaž Vodušek, predstavniki Petrola in OMVja ter ostali v projekt vpleteni predali v uporabo danes.

    Postaji na Lopati jug (OMV) in Tepanje sever (Petrol) omogočata električnim avtomobilom hitrejšo in lažje dosegljivo pot med Ljubljano in Mariborom.  Celotna mreža postaj bo vsem uporabnikom električnih avtomobilov omogočila brezskrbnejšo in predvsem hitrejšo pot po vsej državi. Ker se v okviru projekta postavljajo tudi hitre postaje v Avstriji, na Slovaškem in deloma Hrvaškem, se nam široko odpirajo tudi vrata proti Bratislavi, Münchnu in bližnjemu Zagrebu.

    V pogovorih z odgovornimi smo poskušali izvedeti predvsem bodočo cenovno politiko in načine plačevanja uporabe postaj. Odgovori niso bili vzpodbudni, saj je pri tem vprašanju (IMHO) logika vsaj za zdaj povsem odpovedala. Brezplačni

    uporabi do 10. 11. naj bi sledilo krajše obdobje zaračunavanja 2,5€ na posamezno polnjenje in nekaj mesecev kasneje 5€/polnjenje. Taka rešitev se mi zdi neprimerna, saj bo nekdo potreboval zgolj nekaj kWh, da pride brez skrbi do bližnjega cilja, Tesle pa bodo lahko z enim polnjenjem porabile skoraj 100 kWh za isto ceno. Predvidena cena storitve prav gotovo ne bo vzpodbujala razmaha e-mobilnosti, ker dejansko vožnja z uporabo novih postaj v večini primerov ne bo cenejša od vožnje z dizelskimi motorji.

    V skladu z interesi države, da vzpodbuja nakupe in uporabo e-vozil predlagamo drugačno cenovno politiko, npr. zaračunavanje dejansko porabljene energije po ceni, ki bi ne smela biti bistveno višja od gospodinjske cene elektrike. Prepričan sem, da celo že obstoječi uporabniki e-vozil, ki s svojim denarjem plačujemo elektriko za pogon, ne bomo prav pogosto obiskovali novih polnilnic, razen seveda, ko bo to nujno potrebno.

    Verjamem, da bo na koncu tržna logika prevladala in bo upravljalec uvedel sistem zaračunavanja, ki bo voznike vzpodbudil k uporabi avtocest in novih polnilnih postaj.

    David Mrvar

  • Vabljeni na Zbor članov DEVSa 12. novembra

    UE zahteva in priporoča nekaj popravkov in uskladitev našega statuta z Zakonom o društvih. Spremembe morajo biti sprejete na zboru članov, ki je sklican dne 12. novembra 2015. Točna lokacija in ura bosta sporočeni z vabilom na zbor, ki ga bo poslal predsednik društva.

    Predlagan dnevni red:

    1. sprejem sprememb in uskladitev statuta z zakonodajo
    2. članstvo in članarine pravnih oseb
    3. trženje polnilnih postaj oz. polnilnih mest Zavoda zadihaj
    4. pregled dogodkov
    5. razno

    Dodatne predloge za obogatitev dnevnega reda lahko sporočiš na društven e-naslov.

    ​DM

  • Intervju v Dnevniku

    Intervju v Dnevniku

    Picture

    V Dnevniku je z dnem 24.20.2015 je izšel intervju z našim predsednikom Simonom Čretnikom. Zanimivo branje, kjer v bistvu izvemo da ima e-mobilnost politične in ne tehnične težave.

  • Srečanje s sorodnim hrvaškim društvom

    Člani DEVSa ste vljudno vabljeni na naše prvo srečanje s pred kratkim ustanovljenim društvom za električna vozila na Hrvaškem. Snidemo se 23. junija popoldne na Otočcu.

    Da bi bilo srečanje učinkovito, bomo v četrtek, 11. junija v prostorih Etrela (Ukmarjeva 2, Ljubljana) ob 17:30 uri zasnovali koncept in program srečanja. Obravnavali bomo tudi na zboru članov 25. maja preložene točke dnevnega reda, zato vabljeni v čimvečjem številu.

  • Electric Marathon v Ljubljani

    Člani društva DEVS smo pospremili udeležence Electric Marathona Kiev – Monako na štartu etape na Kongresnem trgu v Ljubljani. Predvsem dva starodobnika, predelana na električni pogon sta bila deležna veliko pozornosti. Oglej si nekaj fotografij z dogodka in video utrinke.