Avtor: Marko Logonder

  • Test Lucid Air in Gravity: Ameriški prestiž z münchenskega asfalta

    Test Lucid Air in Gravity: Ameriški prestiž z münchenskega asfalta

    DeMS-ov test · Intersolar München · julij 2026

    Test Lucid Air in Gravity: ameriški prestiž z münchenskega asfalta

    Na sejmu v Münchnu sta nam v roke padla aduta ameriškega izzivalca prestižnih znamk: limuzina Lucid Air GT in najnovejši SUV Gravity.

    • Air GT 819 KM
    • 0–100 v 3 s
    • 900 V, do 300 kW
    • Gravity 3100+ l
    819 KMskupna moč Air GT (611 kW)
    3 sAir GT od 0 do 100 km/h
    300 kWpolnjenje z 900-voltno arhitekturo
    3100+ lprtljažni prostor Gravityja s podrtimi sedeži
    ML
    ZapisalMarko Logonder

    Münchenski sejem InterSolar je znova postregel z možnostjo sesti za volan tistega, kar na naših cestah vidimo le redko. Tokrat sta nam v roke padla aduta ameriškega izzivalca prestižnih znamk: limuzinski Lucid Air GT in njihov najnovejši SUV Gravity. Čeprav je bila vožnja v festivalskem vrvežu kratka, je bila več kot dovolj zabavna, da smo začutili dinamiko in filozofijo znamke, ki želi mešati štrene uveljavljenim evropskim tekmecem.

    Lucid Air in Gravity

    Lucid Air Grand Touring (GT) in Gravity

    Air Grand Touring

    limuzina
    Dolžina
    4975 mm
    Medosje
    2960 mm
    Moč
    819 KM (611 kW)
    0–100 km/h
    3 s
    Prtljažnik
    456 l + frunk 202 l
    Polnjenje
    900 V, do 300 kW

    Gravity

    velik luksuzni SUV · vozili smo vstopno različico
    Dolžina
    5034 mm
    Medosje
    3035 mm
    0–100 km/h
    6 s
    Prtljažnik
    3100+ l s podrtimi sedeži
    Sedeži
    5 ali 7
    Cena
    prek 100.000 €
    Lucid Air in Gravity

    Air GT: tehnološki paradni konj

    Lucid Air GT je tehnološki paradni konj limuzinskega razreda. Z dolžino 4975 mm in medosno razdaljo 2960 mm ponuja izjemno nizko, aerodinamično silhueto, ki pa znotraj ne skopari s prostorom. Prtljažnik zadaj meri 456 litrov, k temu pa je treba prišteti še ogromen frunk z dodatnima 202 litroma. Poganja ga par izjemno kompaktnih elektromotorjev s skupno močjo kar 819 KM (611 kW), ki limuzino do stotice izstrelita v le 3 sekundah, napredna 900-voltna arhitektura pa omogoča polnjenje z močjo do 300 kW.

    Pedal do poda smo preizkusili in zaznali prestrašeno reakcijo sopotnika s komentarjem »Saj ni tako brutalno kot v Tesli Model S Plaid.« 😉

    Lucid Air in Gravity

    Gravity: prostornost kot glavna vrlina

    Lucid Gravity stopa v razred velikih luksuznih SUV-jev in v dolžino meri 5034 mm, medtem ko njegova medosna razdalja znaša 3035 mm. Prostornost je njegova glavna vrlina, saj skupna prostornina prtljažnega prostora ob podrtih sedežih presega 3100 litrov. Na voljo je v dveh ključnih konfiguracijah:

    7-sedežna različicaPonuja tri vrste sedežev (razporeditev 2+3+2), kjer sta zadnja sedeža popolnoma zložljiva v ravno dno, srednja vrsta pa je vzdolžno pomična.
    5-sedežna različicaOdstranjuje tretjo vrsto na račun ogromnega osnovnega prtljažnika, ki v kombinaciji s sprednjim prostorom ponuja skoraj neulovljive potovalne kapacitete.
    Lucid Air in Gravity
    Lucid Air in Gravity

    Prostora je ogromno in brez predelave bi lahko bil odličen »kemper«, ampak za prek 100.000 € finančnega vložka se s tem avtom nihče ne bo šel kampirat.

    Na testu smo sicer vozili tisto nekoliko »švohnejšo«, vstopno različico Gravityja. Ta ne ponuja brutalnih pospeškov top modelov, saj do 100 km/h potrebuje zmernih 6 sekund. Za umirjeno družinsko križarjenje je to povsem dovolj, a v svetu električnih presežkov boste s to motorizacijo težko koga fascinirali.

    Lucid Air in Gravity

    Sedalni frunk pri Gravityju

    Ena izmed najbolj oglaševanih posebnosti Gravityja je njegov sprednji prtljažnik, ki so ga pri Lucidu prelevili v t. i. »sedalni frunk« (Seating Frunk). Pokrov motorja se namreč odpre skupaj s prednjo masko, odprtina pa ponuja oblazinjeno dno, ki prekrije še prednji blatnik (da si uporabnik ne umaže belih hlač za golf), ter se spremeni v priročno klopco za dve osebi, ko je avto parkiran.

    Lucid Air in Gravity
    Lucid Air in Gravity

    Zadevo smo na sejmu seveda preizkusili. Gre za res zanimivo oblikovalsko foro, ki pritegne poglede, a v praksi se hitro pojavi vprašanje o dejanski uporabnosti. Prostor je sicer dovolj velik, da vanj brez težav pospraviš kakšen večji kovček, sama funkcija klopce pa bo verjetno ostala bolj domena kampiranja in piknikov kot pa nekaj, kar bi povprečen lastnik redno uporabljal v vsakdanjem življenju.

    Vetrobransko steklo po zgledu Tesle Model X

    Ena najbolj opaznih oblikovalskih potez obeh modelov ostaja ogromno, panoramsko vetrobransko steklo. Po zgledu Tesle Model X se steklena površina brez prekinitev razteza visoko čez voznikovo in sovoznikovo glavo, kar ustvarja občutek odprtosti in zračnosti vsaj pri Gravityju. Steklo je v zgornjem delu močno in prehodno zatemnjeno. Tudi med našim preizkusom na žgočem, bleščečem soncu svetloba ni bila moteča, bleščanja skoraj ni bilo, potrebe po klasičnih senčnikih pa med kratko vožnjo nismo začutili.

    Lucid Air in Gravity

    Kje se poznajo finančni pritiski?

    Čeprav gre za prestižna vozila, se v kabini Gravityja opazno poznajo Lucidove finančne težave in krčenje stroškov. Medtem ko je prvorojenec Air GT preplavljen z vrhunskimi materiali, alkantaro, usnjem, dvojnimi šivi in brezhibno končno obdelavo, so pri Gravityju ubrali pot opaznega varčevanja. Nekateri materiali na otip delujejo ceneje, plastika na manj vidnih mestih je trša, končna obdelava spojev pa na nekaterih mestih zaostaja za tisto v limuzini.

    Lucid Air in Gravity
    Lucid Air in Gravity

    Nekoliko slabši vtis je pustila tudi sama dinamika vožnje Gravityja. Kljub temu da je SUV opremljen s sistemom za krmiljenje zadnjih koles, vozilo med kratkimi zavoji ni pokazalo pričakovane agilnosti. V primerjavi z Mercedesom EQS SUV ali pa za cel razred večjim in masivnejšim Tesla Cybertruckom, ki s svojim naprednim krmiljenjem praktično plešeta na mestu, deluje Gravity okoren in manj okreten, kar v mestnih središčih zahteva več manevriranja.

    Špartanski infozabavni sistem

    Infozabavni sistem ponuja mešane občutke. Zasloni so v obeh modelih odmerjeni precej špartansko – grafika je čista, minimalistična in brez pretiranega blišča ali barvnega kiča, kar bo všeč ljubiteljem čistih linij, manj pa tistim, ki iščejo digitalni tehnološki višek.

    Lucid Air in Gravity
    Lucid Air in Gravity

    Navdušil pa nas je izjemno uporaben in naraven integriran trik: ob vklopu smernika se na zaslonu pred volanom nemudoma prikaže slika »vzvratnega ogledala« (mrtvega kota) ustrezne strani. Prikaz je postavljen natanko v vidno polje in deluje neverjetno intuitivno.

    Kje se zatakne? Zmogljivosti ozvočenja v kratkem času nismo preizkušali, nas je pa med parkiranjem Gravityja pošteno zmotila počasnost in cukajoč prikaz vzvratne kamere. Pričakujemo, da bi moral avto v tem cenovnem razredu ponujati ločljivost Ultra-HD s tekočim prikazom brez vsakršnega zamika. Žal pa Lucid tukaj ni osamljen – podobna težava pesti tudi Mercedesov EQS, kjer so pri nemški znamki prav tako malce škrtarili s procesorsko močjo.

    Sklep

    Eksota z zunanjostjo in prostorom

    Lucid Air GT in Gravity ostajata eksota, ki s svojo zunanjostjo in prostornostjo privlačita poglede. Dolgo vetrobransko steklo ponuja vrhunski ambient, sedalni frunk pa unikatno posebnost. Kljub temu pa pritiski na trgu puščajo posledice: Gravity bo moral z nekaterimi varčevalnimi ukrepi pri materialih in programski opremi (ki občasno še »cuka«) hitro dozoreti s programskimi posodobitvami, sploh ker v vstopni različici s 6 sekundami do stotice stavi predvsem na udobje, manj pa na športne presežke.

    Navdušilo

    • Panoramsko vetrobransko steklo, brez bleščanja
    • Sedalni frunk kot posebnost
    • Prikaz mrtvega kota ob vklopu smernika
    • Prostornost Gravityja
    • Materiali in obdelava v Air GT

    Zmotilo

    • Varčevanje pri materialih v Gravityju
    • Gravity okoren kljub krmiljenju zadnjih koles
    • Počasen, cukajoč prikaz vzvratne kamere
    • Vstopni Gravity: 6 s do stotice
    Lucid Air in Gravity

    Rešitelj ali žebelj v krsti?

    Gravity naj bi bil rešitelj podjetja Lucid, ki je v zadnjih petih letih izgubilo prek 95 % vrednosti na borzi, a verjetno bo postal žebelj v krsti, saj prodaja peša in ravno so napovedali odpuščanja 18 % zaposlenih ter stroge varčevalne ukrepe. Nakup svetujemo predvsem entuziastom nad učinkovitostjo motorjev in zbirateljem redkih znamk in modelov.

    ML
    Marko Logonder

    Zapisal

    Veliki test DeMSVeliki test štirih električnih SUV-jev

    Testi brez marketinga

    DeMS vozila preizkuša doma in na tujem, v realnih razmerah. Podprite neodvisno delo s članstvom.

  • TESLA B-DAY

    TESLA B-DAY

    22. 9. 2020 je končno napočil čas za dolgo napovedovan Teslin »Battery day«. Laiki, strokovnjaki, delničarji, vlagatelji in konkurenca so komaj čakali, kaj bo Tesla pokazala glede na to, da je Elon Musk več kot eno leto napovedoval dogodek in postopoma dražil preko Twiterja.

    V vmesnem času so se pojavljala različna namigovanja in govorice ter špekulacije, kaj vse bo predstavljeno. V zadnjih dveh letih je Tesla pridobila več patentov za rešitve pri izdelavi baterij, kupila podjetje z baterijsko tehnologijo Maxwell technologies in podjetje Hibar Systems za polnjenje baterijskih elektrolitov ter pred kratkim dobili gradbeno dovoljenje za adaptacijo proizvodnega obrata z imenom »Roadrunner« v Freemontu za izdelavo baterij.

    Pogled z odra

    Kaj pa se je dejansko zgodilo na predstavitvi?

    Tesla je napovedala, da so ustanovili divizijo za proizvodnjo baterij ter da v Freemontu postavljajo testno linijo, ki že proizvaja nove baterije v formatu 4680 in naj bi imela 5x večjo kapaciteto in 6x večjo moč, kot trenutna v formatu 2170 zaradi same mehanike naj bi bil za 16 % večji doseg vozila. V tem obratu naj bi že v letu 2021 proizvajala baterije s skupno kapaciteto 10 GWh/letno, kar predstavlja približno 1/3 proizvodnje v njihovi Gigafactory 1 v Nevadi, ki jo vodi Panasonic. Napovedali so, da bodo do konca leta 2022 zagnali proizvodnjo lastnih baterij v višini 100GWh/letno in da bodo do leta 2030 proizvajali vsaj 3 TWh baterij letno. Za primerjavo je letna povprečna proizvodnja elektrike v Sloveniji okoli 12 TWh. Tesla je tudi napovedala proizvodnji cilj vozil za leto 2030 in sicer 20 milijonov vozil letno, kar bi Teslo postavilo na prvo mesto po številu proizvedenih vozil.

    Kako naj bi to dosegli, če to ne uspe tradicionalnim proizvajalcem baterij?

    Nova »tab less pol«baterija

    Patentirali so cilindrično baterijo brez varjene povezave na pola ohišja (tako imenovana »tab less« tehnologija), kar pomeni, da za 15 % pohitrijo proizvodnjo celotne baterije, ker ne zahteva varjenja povezave, hkrati pa se elektroni premikajo po precej krajši poti (5x skrajšanje električne poti), kar pomeni manj segrevanja. Poleg tega pa se preko velike površine zgoraj in spodaj baterija po celotni dolžini enakomerno hladi in zagotavlja idealne razmere za delovanje in dolgo življenjsko dobo.

    Uporabili so tehnologijo suhega nanosa elektrod, ki so jo prevzeli od Maxwell technologies in postopek nanosa pohitrili, ga naredili bolj ekološkega, ker ne uporabljajo organskih topil pri nanosu ter zmanjšali potrebno površino za sušenje ter odstranjevanje topil. Ta del proizvodnje zmanjša potrebo po proizvodni površini za 10x in potrebo po energiji za 10x, kar je izjemno.

    Vse zgoraj opisane tehnične izboljšave pomenijo, da so za proizvodni proces zmanjšali zahtevano proizvodno površino za 75 % in znižali naložbeni strošek v dodatno proizvodnjo za 86 %.

    Proizvodnja

    Poleg navedenega so pri Tesli razvili svojo baterijsko anodo narejeno z visokim deležem silicija, ki zniža strošek baterije in močno poveča kapaciteto, pri vsem tem pa naj bi rešila tudi glavno težavo silicija, in sicer močno širjenje in krčenje materiala med polnjenjem in praznjenjem baterije in je v preteklosti pomenilo hitro propadanje baterije.

    Pri katodi pa so se odločili za tri različne materiale glede na potrebe, in sicer Li-železo za vozila za manjši doseg in nizko ceno, Liti-magnezij mešanice za vozila z dolgim dosegom in katodo Litij-Nikel-Aluminij, namenjeno za visoko zmogljiva vozila in tovornjake. Proizvodnji proces izdelave katode naj bi Tesla pocenila za 75 % in naložbene stroške za 66 %.

    Tesla se je tudi odločila, da bodo vertikalno integrirali vse elemente proizvodnje baterij in bodo odprli tudi največjo proizvodnjo litija v Nevadi in s tem znižali strošek litija za 33 %, ter na isti lokaciji imeli tudi proizvodnjo anod, v tovarni baterij pa bodo izdelovali lastne katode.

    Litij naj bi pridelovali masovno iz gline bogate, z litijem s procesom, ki bo vseboval samo vodo in uporabo kuhinjske soli (NaCl), ki ju v proizvodnji popolnoma reciklirajo in ponovno uporabijo. Preostanek bo samo čista glina, ki jo bodo odložili nazaj na mesto izkopa. Nahajališče naj bi zagotavljalo količino litija v takem obsegu, da bi lahko v celoti elektrificirali celotni kopenski promet v ZDA.

    Naslednji napovedan tehnološki preboj je spremenjen način proizvodnje vozil, in sicer iz klasičnega varjenja posameznih delov šasije bodo celotni zadnji in sprednji del vozila tlačno lit iz aluminija ter ju skupaj povezali v enotni del z baterijo, ki bo narejena iz celic, povezanih v satovje, ki služi kot integralni del šasije, ki bo zagotavljal nepredstavljivo boljšo trdnost in stabilnost pri tem pa se bo znižala teža baterijskega dela za 56 %, celotno vozilo bo lažje za 10 % in imelo 370 manj kosov, istočasno pa se bo povečala hitrost izdelave ter dvignil doseg za 14 %. Za primer se lahko navede razlika v proizvodnji zadnjega dela vozila Modela 3, ki je sestavljen iz 79 kosov varjene pločevine, za katero varjenje potrebujejo pribl. 100 robotov in več kot 2 uri. V modelu Y so to nadomestili z enim tlačno litim delom, ki ga proizvedejo v 15 sekundah in v enakem času še rentgensko pregledajo. Postopek izdelave enakega dela so tako pohitrili za 120x, strošek proizvodnje so tako znižali za 40 % na kos.

    Integracija baterij v ohišje

     

    Vse zgoraj naštete izboljšave bodo znižale strošek baterij na kilovatne ure za 56 %, povečale doseg vozila za 54 % in znižale potrebne naložbe v proizvodnjo na gigavatne ure za 69 %. Strokovnjaki ocenjujejo, da je cena baterij v Modelu Y trenutno pribl. 109 USD/kWh. Torej bi z novimi baterijami lahko prišli do cene samo 50 USD/kWh. Vse te prihranke in procese naj bi implementirali v naslednjih 18 do 36 mesecih.

    Vertikalna integracija

    Vse te tehnološke spremembe bodo Tesli omogočile, da bodo lahko v roku 36 mesecev na trg spravili vozilo z dosegom 300 milj z zmogljivostmi, kot jih poznamo sedaj in ceno okoli 25.000 USD.

    Prihodnjih nekaj let se bo glede na napovedane izboljšave in količine avtomobilski in baterijski svet precej hitro začel spreminjati še posebej, če Tesla doseže vse napovedane cilje in številke.

    Zapisal

    Marko Logonder

     

  • Zgodovina vodikove zablode

    Zgodovina vodikove zablode

    Vodik je prihodnost energetike že desetletja. Poganjal bo fuzijske reaktorje in od začetkov vesoljskih poletov idealen tudi za direktno proizvodnjo elektrike z gorivnimi celicami.

    Vodik je lahek in energetsko najbolj gost energent torej najboljši za pogon raket ker dosega najboljši specifični impulz oz najmočnejši pogon glede na težo energenta porabljenega na sekundo. Logična posledica je da je primeren tudi za avtomobile kjer je dodatna prednost da kisik zajameš kar iz zraka in ga ne voziš s seboj kot pri raketah. Na voljo sta bila dva pristopa direktno kurjenje namesto bencina kot je poizkušala skoraj serijska BMW 750 Hydrogen in goriva celice ki so luč sveta zagledale v serijskem Hyundai ix 35 FCEV in Toyota Mirai.

    Vozili sta bili dragi z dosegom 500km in polnjenjem na skromnih 800bar. Zaradi dragega kg vodika in samega vozila je prevozen kilometer nesorazmerno drag glede na druge vrste alternativnih goriv.  Nekateri proizvajalci so celo zagotavljali brezplačno polnjenje da se je cena na km znižala na bolj razumno raven. Lastniki so bili omejeni na radij 250km od polnilne infrastrukture ker ko je bil rezervoar prazen ni alternative.
    Uporaba vodika za pogon avtomobilov je zelo neučinkovita ker se pri elektrolizi pretvori v vodik največ 50% energije elektrike. Sledi stiskanje na 800bar ki porabi še vsaj 10% energije, prevoz na lokacijo (% izgube?) in pretvorbo vodika v gorivnih celicah v elektriko z max 50% izkoristkom. Realno je 20% primarne energije elektrike težko prenesti v gibanje vozila.

    Nato se je zgodil BOOOM na Norveškem, kjer je eksplodirala polnilna postaja na slikah. Stoji preko ceste Trgovskega centra, avtoceste in 100 od policijske postaje takoj ob manjšem parkirišču tako da zanimivo da ni bilo večje materialne škode in predvsem žrtev.

    Zapuščena vodikova polnilna postaja

    Ta dogodek je verjetno spremenil potek razvoja vodika v osebnih vozilih.

    EV in H2

    Moje mnenje je da je vodik zanimiv edino za energetske namene shranjevanja energije kjer se uporablja tudi odpadna toplota, ki se sprošča pri elektrolizi in pri delovanju gorivnih celic. Na ta način se dvigne učinkovitost iz 20 do 25% proti 50 o 60%. Vodik je tudi zanimiv kot sezonski hranilnik energije kjer se s solarnimi viški v poletju hrani energija za zimske dni.

    V energetiki je osnova za investicije cena in ta bo odločala o načinu hranjenja energije v obliki vodika, bateri,j vode ali česa tretjega.

    Zapisal

    Marko Logonder