Rezultati iskanja za: “koliko nas stane”

  • Koliko nas stane električno dostavno vozilo na mesec?

    Koliko nas stane električno dostavno vozilo na mesec?

     

    Nissan e-NV200

    Pred časom smo zapisali primerjavo stroškov za osebno električno vozilo v primerjavi s klasičnim vozilom. Zaključek primerjave, osebno električno vozilo je za 59 % cenejše od klasičnega.
    ​
    Kako pa bi se takšna primerjava obnesla pri dostavnem električnem vozilu?  Velike izbire pri dostavnih električnih vozilih z možnostjo hitrega polnjenja ni. Trenutno je na voljo Nissan e-NV200 s 24 kWh baterijo in nosilnostjo 770 kg ter 4,2 m3 velikim tovornim prostorom. Izračun za dostavno električno vozilo e-NV200 pokaže 0,088 € za prevožen kilometer. Približno 46 % ceneje kot primerljivo vozilo Peugeot Expert L2.Maloprodajna cena modela Nissan e-NV200 Pro z DDV-jem do registracije in s prevzemom v Ljubljani je 32.253 €. Seveda ne moremo primerjati opreme in velikosti. Tukaj je električno dostavno vozilo v prednosti.Nakup električnega dostavnega vozila je subvencionirana s strani Eko sklada v višini 4.500 €,  torej je prava cena 27.753 €. Pri tem lahko odbijemo še DDV, ker se ta vozila uporabljajo za osnovno dejavnost podjetja. Višina DDV-je v našem primeru 5.816 €. Podjetje stane električno dostavno vozilo 21.937 €.Izračun mesečnih stroškov za vozilo Nissan e-NV200. Upoštevamo obdobje 3 let in dnevno povprečje 160 kilometrov, kar znese 58.400 kilometrov letno.
    36 mesecev / 175.200 km
    Nakup (upoštevana subvencija in odbiti DDV): 21.937 €
    Vzdrževanje: 390 €
    Registracija: 1650 €
    Gorivo: 2891 €
    Gume: 1568 €
    Skupaj: 28.436 €
    Napoved po EUROTAXU je približna, ker še ni vozil starih 3 let. Vzamemo okvirno oceno 13.000 €. Skupni strošek v 36 mesecih za prevoženih 175.200 kilometrov je 15.436 €.
    ​
    1 mesec = 429 €
    1 km= 0,088 €
    ​
    Za primerjavo vzamemo vozilo Peugeot Expert L2.
    ​

    36 mesecev / 175.200 km
    Nakup (upoštevana subvencija in odbiti DDV): 16.115 €
    Vzdrževanje: 2.700 €
    Registracija: 1.980 €
    Gorivo: 15.838 €
    Gume: 1.568 €
    Skupaj: 38.201 €
    ​
    Napoved po EUROTAXU je približna in temelji na podatkih iz spletnega portala http://www.avto.net/Ads/details.asp?id=11598727&display=Peugeot%20Expert.  Vzamemo okvirno oceno 10.000 €. Tri leta staro vozilo in 165.000 prevoženih kilometrov.
    ​
    Skupni strošek v 36 mesecih za prevoženih 175.200 kilometrov je 28.201 €
     
    1 mesec = 783 €
    1 km= 0,161 €
    ​​

    Zaključek: 

    Električno dostavno vozilo je v zgornjem primeru 46 % cenejše od klasičnega vozila. Prihranek je največji pri energentu, nepovratnih sredstvih (4.500 EUR), servisu, cestnini. Same možnosti subvencioniranega kredita nismo upoštevali. ​​Obrestna mera za financiranje električnih vozil je pri Eko skladu 1,3%, pri komercialnih ponudnikih posojil pa so obrestne mere precej višje.

    Zapisal
    Ignac Završnik

  • Koliko nas stane polnitev električnega vozila, če gostujemo pri sosedih?

    Koliko nas stane polnitev električnega vozila, če gostujemo pri sosedih?

    Picture

    Zadnje čase nas uporabnike električnih vozil razburjajo podražitve na sistemu hitrih polnilnih postaj SODO, ki jih je v upravljanje prevzel Petrol. Cene so po ceniku trenutno v akciji, vendar pa je cenik za gostovanje določen na 0,50 € za minuto polnitve pri vseh treh operaterjih, ki so vključeni v projekt. Smatrics (Avstrija), Greenway (Slovaška) in Petrol (Slovenija).

    ​Cena za gostovanje je enaka pri Smatricsu, Greenwayu in Petrolu, se pravi je bila verjetno dogovorjena in ni rezultat prostega trga.

    ​Za simulacijo stroškov smo naredili plan potovanja z električnim vozilom iz Bratislave preko Avstrije do Portoroža. Pri izračunu porabe električne energije smo se odločili za najbolj prodajano električno vozilo Nissan Leaf z novo 30 kWh baterijo. Pri primerjavi stroškov za različne energente pa smo uporabili kalkulacijo spletnega servisa ViaMichelin. Dolžina poti od centra Bratislave pa do centra Portoroža je po izračunu poti, ki jo predlaga 565 kilometrov.


    Stroške za klasične energente smo izračunali na podlagi spletnega naslova.
    http://www.viamichelin.co.uk/
    44,56 € za bencin 98 oktanski po ceni 1,3 EUR za liter.
    Vir https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi
    29,91 € za diesel po ceni 1,1 EUR za liter.
    Vir https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi
    21,60 € za LPG po ceni 0,55 EUR za liter.
    Vir http://www.plinske-crpalke.si/cene
    13,60 € za elektriko po ceni 0,16 € za 1 kWh.
    Vir: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5981&idp=2&headerbar=1Glede na znane cene energentov je v zgornjem primeru najceneje uporabiti električno vozilo. Glede na cene na hitrih polnilnih postajah pa se zgodba bistveno spremeni. Za omenjeno pot bi se morali zaradi 30 kWh baterije ustaviti vsaj na štirih hitrih polnilnih postajah. Pri porabi 15 kWh/100km dobimo skupno porabo 85 kWh za 565 kilometrov. Zaradi gostovanja pa bi bila cena 0,5€ na minuto polnjenja.

    Polnitve na obstoječi hitri polnilni infrastrukturi.

    Smatrics , Gera Gasse 31, 2700 Wiener Neudorf
    Prevoženih 103 kilometrov
    Napolnitev baterije iz 40% na 90%, čas polnitve 25 minut, 25x 0,50€=12,5 €

    Energie Steiermark, Neudorf 163, 8262 Ilz
    Prevoženih 200 kilometrov
    Napolnitev baterije iz 30% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0 €=0 €

    Petrol, Tepanje 10c, 3210 Spodnje Grušovje
    Prevoženih 342 kilometrov
    Napolnitev baterije iz 20% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0,5 €=15 €

    Petrol, Notranjska cesta 75, 1370 Logatec     
    Prevoženih 470 kilometrov
    Napolnitev baterije iz 20% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0,5 €=15 €

    Picture

    Smatrics

    Picture

    Energie Steiermark

    Do Portoroža je od zadnje hitre polnilne postaje še 95 kilometrov. Na hitrih polnilnih postajah bi plačali zaradi gostovanja 42,5 €. Vendar se tudi ta kalkulacija poveča za 15 €, če bodo v Ilzu začeli zaračunavati polnitev po istem ceniku za gostovanje. V primeru Slovenije bi si lahko pomagali tudi s predplačniško kartico za 10 €, ki nima časovne omejitve pri polnitvi. Skupni strošek bi se znižal na 32,5 €. Vendar je tudi v tem primeru cena višja od cene uporabe LPG ali Diesel energenta.

    Zaključek
    Vožnja z električnimi vozili je v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem, zaradi visokih cen gostovanj pri uporabi hitrih polnilnih postaj, praktično najdražji način cestnega transporta. Tukaj vizije pri podpori širitve e-mobilnosti s strani vpletenih ponudnikov ni videti. V primeru resnične podpore širitve uporabe električnih vozil bi morala biti strošek zgornje poti bistveno nižji od 21,60 € (LPG).

    Skupno mnenje članov društva DEMS na zadnjem sestanku je bilo, da je primerna cena 0,05 € za minuto polnjenja ter hkrati še 0,1 € za 1 kWh. V zgornjem primeru bi to znašalo: 115min * 0,05 €+81 kWh * 0,1 € = 13,85 €.

    Zapisal
    Ignac Završnik

  • Koliko nas v resnici stane električni avto?

    Koliko nas v resnici stane električni avto?

    Električni avtomobili so že danes precej cenejši od “smrdljivcev”!

    Ljudje smo razumska bitja, zato se pri nakupu odločamo modro. No ja, včasih nas srce in čustva malo zanesejo, kajne? Uporabniki vedno ponavljamo, da so električni avtomobili poceni in da z njimi lahko veliko privarčujemo. Koliko, je odvisno predvsem od nakupne cene avtomobila, števila kilometrov, ki jih letno prevozimo in od lastnosti klasičnega avtomobila, s katerim električni model primerjamo. Za lažjo predstavo sem pripravil tri razpredelnice, ki izračunajo predviden prihranek in čas povratka investicije ter strošek uporabe oz. strošek lastništva na prevožen km.

    Logično je, da je prihranek največji in doba povratka investicije najkrajša pri voznikih, ki se veliko vozijo in obratno. Nekako na splošno velja, da je iz finančnega vidika zelo smotrn nakup cenejših električnih avtomobilov (do 17.000€), če letno prevozimo vsaj 8.000 km, in dražjih (25.000 do 30.000€), če prevozimo več kot 15.000 km letno.

    ​Čeprav pri nas ni ravno priljubljen način, je pri električnih vozilih zelo učinkovita souporaba vozila v okviru družine ali, kar je opaziti redkeje, prijateljev, sosedov ali sorodnikov. Že če se za souporabo dogovorita dve gospodinjstvi, ki potrebujeta avto ob istem času na istih relacijah, ali pa ga potrebujeta ob povsem različnih časih, je lahko učinek prav neverjeten. Stroški se namreč razpolovijo, avtomobil pa zaradi pogostejše uporabe in večje kilometrine prinaša občutnejše prihranke.

    Za okvirno predstavo, koliko denarja ti lahko električni avtomobil dejansko prihrani in koliko te stane na kilometer prevožene poti, odpri razpredelnice. Vnesi svoje podatke v bela polja, na dnu se ti pokažejo podatki o letnem prihranku in številu let, v katerih se avto s prihranki sam izplača. Druga tabela ti izračuna strošek uporabe z ali brez amortizacije. V tretji tabeli izveš skupen strošek lastništva na kilometer. Za primerjavo sem uporabil Citroen C-Zero, ker ga najbolje poznam in hkrati kot najbolj ekonomičen električen avtomobil lahko služi kot benchmark za ostala vozila.

    Primerjalna tabela z vnešenimi tipičnimi podatki kaže, da se nov Citroen C-Zero ali Peugeot Ion v celoti izplača povprečno v 6 letih in pol, rabljen v štirih letih, nov Nissan Leaf v 11 letih. Za izračun je bilo upoštevanih povprečnih 15.000 km letno. Hvala vnaprej uporabnikom tabel za predloge izboljšav in pripombe o pomanjkljivostih.
    spisal: David Mrvar
  • E-mobilnost v živo: v soboto, 19. septembra, nas najdete na MOS-u v Celju

    E-mobilnost v živo: v soboto, 19. septembra, nas najdete na MOS-u v Celju

    Osem kratkih predavanj, dva sklopa in ekipa, ki na elektriko vozi vsak dan. Sobota, 19. september 2026, dvorana C1.

    Vprašanja o električnih avtomobilih so vsako leto ista, odgovori pa se hitro spreminjajo. Koliko dejansko stane kilometer? Ali bom na dopustu obtičal pred pokvarjeno polnilnico? Ali se splača sončna elektrarna s hranilnikom?

    V soboto, 19. septembra, bomo o tem govorili na MOS-u v Celju – brez PR-olepšav, tako, kot govorimo med sabo.

    Društvo e-mobilnost Slovenija pripravlja v dvorani C1 (oder Open Forum) osem kratkih predavanj v dveh sklopih. Prvi je namenjen tistim, ki o električnem avtu šele razmišljajo, drugi pa izkušenim voznikom, podjetjem in strokovni javnosti. Za obisk potrebujete vstopnico sejma MOS; posebna prijava na program ni potrebna.

     

    Brez PR-olepšav in prodajalskih zgodbic

    Predavatelji niso prodajalci. To so člani društva, ki vsak dan vozijo na elektriko, polnijo doma in na poti, vodijo evidence porabe in stroškov ter poznajo tudi tisto, kar v katalogih ne piše: zakaj aplikacija na polnilnici ne deluje, kaj se zgodi s porabo pozimi in kje se prihranek pri servisu dejansko pozna.

    Prav ta pristop je zajet tudi v društvenem priročniku ABC električnih avtomobilov: kako ne zamočiti nakupa prvega električnega avta. Na dogodku dobite isto vsebino v živo – z možnostjo, da sproti vprašate o svojem primeru.

    Program dneva

    1. sklop · EV v resničnem življenju (10.00–11.30)

    Od prvih kilometrov do prvih prihrankov · za začetnike in širšo javnost

    10.00 – Ali je EV zame? Blaž Hrovat – Vsakdanja uporaba, osnove domačega polnjenja, ključni dejavniki pred prvim nakupom.

    10.20 – Polnjenje brez frustracij. Alan Orlič – Kabli, aplikacije in najpogostejše napake – pri javnem in domačem polnjenju.

    10.40 – Varčna vožnja in realni stroški. Marjan Božič – Tehnike za zmanjšanje porabe in primerjava stroškov BEV vs. dizel vs. bencin.

    11.00 – Poslovna zgodba: BEV + fotovoltaika + hranilnik. Slavko Cehnar – Ekonomika e-mobilnosti za podjetja in gospodinjstva.

    11.20 – Odmor · infotočka DeMS ob odru. Individualna vprašanja in neformalni pogovori s predstavniki društva.

    2. sklop · Infrastruktura, dolge poti in trendi 2026 (11.30–12.50)

    Za naprednejše uporabnike, podjetja in strokovno javnost

    11.30 – E-mobilnost skozi osebno zgodbo iz tujine. Davor Karolj – Praktične izkušnje, razvoj infrastrukture in izzivi e-mobilnosti v sosednji državi.

    11.50 – Dolge poti brez meja: od Slovenije do Severnega rta. Ignac Završnik – Nordkapp kot konkreten primer, da sodobna e-mobilnost zmore zahtevnejša mednarodna potovanja.

    12.10 – Stanje polnilne infrastrukture v Sloveniji. Matjaž Potrč – Rezultati ocenjevanja 81 lokacij – dobre prakse, ključni izzivi, uporabniška izkušnja.

    12.30 – EV trg 2026 in trendi. Rok Rupnik – Novi modeli in znamke, ki prihajajo v Slovenijo. Sledi zaključna razprava.

    Vprašanja lahko med predavanji postavljate v živo prek platforme Particify – brez dvigovanja rok.

    Za koga je dogodek

    • Za tiste pred prvim nakupom. Izvedeli boste, kaj potrebujete doma, koliko stane polnjenje in kateri avto sploh ustreza vašim voznim navadam.
    • Za izkušene voznike. Govorili bomo o dolgih poteh, mednarodnih potovanjih in dejanskem stanju polnilnic pri nas in v soseščini.
    • Za podjetja in stroko. Obravnavali bomo ekonomiko voznega parka, sončno elektrarno s hranilnikom in trende trga v letu 2026.

    Vidimo se v Celju

    Sobota, 19. september 2026 · 10.00–12.50 · dvorana C1

    Za obisk potrebujete vstopnico sejma MOS; posebna prijava na program ni potrebna. Pridite z vprašanji – odgovore dobite od ljudi, ki na elektriko vozijo vsak dan.

    dems.si · info@dems.si · +386 (0)40 501 441

    Društvo e-mobilnost Slovenija · MOS Celje 2026, 58. sejem · dvorana C1, oder Open Forum

  • Koliko stane menjava baterije po desetih letih? Verjetno nič.

    Koliko stane menjava baterije po desetih letih? Verjetno nič.

    Nasvet · baterije · 24. 8. 2026

    Koliko stane menjava baterije po desetih letih? Verjetno nič.

    Baterija bo najverjetneje še vedno tam, originalna ali popravljena, z nekaj manj uporabne kapacitete. Popolna odpoved je redka.

    2,3 %povprečna degradacija na leto (Geotab, 22.700 vozil)
    81,6 %kapacitete po osmih letih v povprečju
    < 1 %odpovedi zaradi okvare pri novejših letnikih
    8 letali 160.000 km, pogosta garancija baterije

    Kratki odgovor

    Baterija bo najverjetneje še vedno tam. Če do popolne odpovedi vendarle pride, računajte od nekaj sto evrov za popravilo do 30.000 € za nov paket, odvisno od avta.

    Baterije praviloma ne umrejo čez noč. Postarajo se.

    Geotab je pogledal 22.700 vozil. Povprečna degradacija: 2,3 % na leto. Po osmih letih baterija obdrži 81,6 % kapacitete [1].

    Ne množite 2,3 z deset. Degradacija ni preprosta linearna enačba: 23 % izgube po desetih letih je zgolj linearna ekstrapolacija povprečja, ne napoved za konkretno baterijo. Štejejo tudi kilometri, ne samo leta. Deset let star avto z 80.000 km ni enako obremenjen kot deset let star avto s 300.000 km. Vplivajo tudi način polnjenja, temperatura in kemija celic.

    Zakaj sploh skrbimo

    Velik del strahu je ustvaril Nissan Leaf, prvi množični EV, brez hlajenja baterije. V vročem podnebju je izgubljal tudi 4 % na leto, v prvih dveh letih pa je ena serija zaradi napake v programski opremi izgubila skoraj 10 % [2, 3, 4]. Ta avto je ustvaril mit, ki še danes kroži po forumih. Sodobni EV-ji z aktivnim hlajenjem so druga zgodba: pri Teslinih modelih se po 320.000 km degradacija v nekaterih podatkih giblje okoli 12–15 % [5].

    Kaj pravijo naši lastniki

    Sedem primerov iz naše skupnosti. Majhen, nereprezentativen vzorec, a vsak primer je preverljiv.

    Nissan Leafletnik 2011 · 200.000+ km
    66 %

    66 % kapacitete, doseg pod 100 km. Lastnik ga je nadgradil pri madžarskem Nissanu za 7.500 € [6].

    Nissan Leaf1 leto · 42.000 km
    brez opazne izgube

    Lastnik ne opazi izgube.

    Nissan Leaf4 leta
    ~96,5–97 %

    Lastnik poroča o 3–3,5 % izgube.

    Citroën C-Zero100.000 km
    85 %

    Drži 85 % kapacitete.

    Tesla Model S9+ let · 270.000 km
    90,8 %

    Drži 90,8 % kapacitete [7].

    Tesla Model Y4 leta
    94 %

    Okoli 94 % kapacitete.

    Tesla Model 374.000 km
    pregled brez napak

    Pri preventivnem pregledu (122 €) brez ene same napake [8].

    Primer ocene baterije Tesle Model 3
    Primer ocene baterije Tesle Model 3
    Škoda Citigo, letnik 2020, 113.000 km (odziv bralcev)
    Škoda Citigo, letnik 2020, 113.000 km (odziv bralcev)
    Vzorec je jasen.Sodobnejši EV-ji z boljšim hlajenjem se starajo počasneje kot zgodnji Leaf, degradacija pa je skoraj vedno postopna, ne nenadna.

    »Ampak kje je konec?«

    Pošteno vprašanje. Nekdo s 300.000 km na EV pogosto pričakuje še 300.000 zraven, ali kar milijon skupaj. To ni pravično merilo: pri dizlu s 300.000 km tudi nihče ne pričakuje še 700.000 brez posega v motor. Vsak avto ima svojo delovno dobo.

    Pri bateriji je zmanjševanje kapacitete praviloma postopno in merljivo, posamezna okvara pa je lahko tudi nenadna. Tesla Model S z 270.000 km in 90,8 % kapacitete je dober primer, da visoka kilometrina sama po sebi še ne pomeni konca uporabne dobe baterije.

    SoH ni celotna zgodba

    Predstavitev v Flachauu leta 2026
    Predstavitev v Flachauu leta 2026

    EV Clinic je odprl taksi Model S s SoH 30 %. Baterija je bila v redu: celice uravnotežene, brez puščanja. SoH ni isto kot celotno zdravstveno stanje baterijskega paketa [9]. Deluje tudi v drugo smer: Hyundai Ioniq je pri realni vožnji od polne do prazne kazal 80 % kapacitete, sistem vozila pa je trdil, da je pri 95 %. Zaslon ne pove vsega, ne navzdol ne navzgor [9].

    Zasnova paketa določa, ali ga je sploh mogoče popraviti. Model S/X ima module, kar olajša popravilo. Model Y RWD ima strukturno lepljen paket, kjer lahko okvara ene celice pomeni menjavo vsega.

    Pri nakupu rabljenega EV

    Zahtevajte polno diagnostiko, ne samo številke na zaslonu. Pri Teslah preverite, ali je paket originalen ali remanufakturiran; slednji je lahko slabši. Člani DeMS imajo 10 % popusta pri testu baterije Aviloo.

    En nasvet za lastnike baterij LFP

    Novejši, cenejši modeli (Tesla Model 3/Y RWD) imajo celice LFP, ne klasičnih NMC/NCA. Kemija LFP praviloma omogoča več ciklov kot številne NMC/NCA.

    Pri baterijah LFP je 100 % posebna zgodba: pri nekaterih vozilih proizvajalec priporoča redno polnjenje do 100 %, predvsem zato, da sistem upravljanja baterije (BMS) lažje kalibrira prikaz napolnjenosti. To ni isto kot priporočilo, da mora baterija ves čas stati na 100 %. Brez tega lahko avto sčasoma kaže napačen doseg, čeprav je baterija v redu [10].

    Verjetno ne boste menjali baterije

    Degradacija Tesle Model Y, letnik 2022, 142.682 km
    Degradacija Tesle Model Y, letnik 2022, 142.682 km

    DOE, EPA in Recurrent so pogledali na tisoče vozil. Odpovedi zaradi okvare: pod 1 % pri novejših letnikih, pod 0,3 % pri vozilih iz leta 2022 naprej [11, 12, 13]. To ni napoved za vaše vozilo, je pa jasen signal: degradacija je pogosta, odpoved je redka. To sta dve različni stvari.

    Degradacijamanj kapacitete, manj dosega

    Normalno staranje.

    Okvaralahko pomeni velik račun

    Redek dogodek.

    Pri številnih proizvajalcih je garancija pogonske baterije osem let oziroma 160.000 km, pogosto z zagotovilom najmanj 70 % prvotne kapacitete; pogoji se med proizvajalci razlikujejo [18]. To je spodnja meja, ne napoved: realna kapaciteta je, kot kažejo zgornji primeri, praviloma precej višja. Za kupca rabljenega EV pa je avto s še aktivno garancijo zaščiten pred redkim scenarijem popolne odpovedi, kar se pozna tudi na ceni.

    Če pride do okvare

    DeMS na obisku v Zagrebu, sedež EV Clinic
    DeMS na obisku v Zagrebu, sedež EV Clinic
    Diagnostika100–250 €pred nakupom rabljenega ali ob koncu garancije
    Popravilo modulanekaj sto do nekaj tisoč €pri lokalni napaki
    Obnovljen paket5.000–16.000 €pri večji poškodbi
    Nov paket (OEM)8.000–30.000 €+ko popravilo ni smiselno

    Pred menjavo celotnega paketa vedno vprašajte, ali je mogoče popraviti samo modul. Pri specializiranih servisih (kot EV Clinic) so cene lahko pol nižje kot pri pooblaščenem trgovcu [14, 15, 16, 17].

    Ekonomika, ne panika

    Naključno izbrana ponudba baterij za Nissan Leaf
    Naključno izbrana ponudba baterij za Nissan Leaf

    Deset let star EV je vreden 12.000 €, nova baterija stane 15.000 €. Menjava ekonomsko ne pride v poštev, zato obstajajo popravilo, obnova in rabljen paket. Pri novejšem in dražjem avtu je slika drugačna, ker je vozilo vredno več od baterije. Pravilo je preprosto: čim starejši je avto, tem bolj se splača iskati poceni pot, ne kataloške cene.

    Tudi baterija pri 70–80 % kapacitete ni »mrtva«: pomeni predvsem manjši doseg in je za nekatere uporabnike lahko manj uporabna. Za drugo življenje, na primer kot domači hranilnik energije, pa je ravno pravšnja, saj tam visoka gostota in hitro polnjenje nista več pomembna. V Sloveniji je trg druge življenjske dobe avtomobilskih baterij še zelo majhen; ponudba bo verjetno prišla z zamikom.

    Baterija ni motorno olje.Je drag, a dolgoročen del avta, ki se stara postopoma. Pri desetletnem EV je precej bolj verjeten manjši doseg kot menjava celotnega paketa. Deset let je starost avtomobila, ne rok trajanja baterije.
    IZ
    Zbral, uredil in zapisalIgnac Završnik

    Predsednik DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija. V e-mobilnosti dejaven od leta 2003, deluje tudi kot neodvisni ocenjevalec polnilne infrastrukture. Za predstavitev na EVS37 v Seulu (2024) je prejel nagrado za najboljšo ustno predstavitev; predaval je tudi na EVS38 v Göteborgu (2025).

    Viri (18)
    1. Geotab: EV Battery Health, 22,700 Vehicle Data Analysis
    2. InsideEVs: Everyone Is Afraid Of EV Battery Degradation
    3. The Electric Viking: How the Nissan Leaf Shaped Fears
    4. PushEVs: Nissan Leaf battery degradation data
    5. WeCovr: Tesla Battery Deterioration Real Life Examples in 2026
    6. DeMS: Nissan Leaf 24 kWh, letnik 2011, nadgradnja pogonske baterije
    7. DeMS: EV Clinic Zagreb
    8. DeMS, Saša Odlazek: Še 5.000 km garancije
    9. DeMS: State of Health, zakaj en odstotek ne pove vsega
    10. MOTORWATT: Should I Charge My EV to 80% or 100%?
    11. U.S. DOE: Battery Replacements Due to Failure Have Been Very Rare
    12. U.S. EPA: Electric Vehicle Myths
    13. Recurrent: How Long Do Electric Car Batteries Last?
    14. AvtoArena: Koliko stane zamenjava baterije v električnem avtomobilu?
    15. EVSVET.eu forum: Zamenjava baterije
    16. Delo/Svet kapitala: Kako dolgo zdržijo Tesline baterije
    17. Bloomberg Adria: Koliko stane nova baterija e-avtomobila?
    18. EVSeekers: EV Battery Degradation Chart

    Poznate SoH svoje baterije?

    Imate električni avto, starejši od pet let? Pošljite nam svoje izkušnje in pomagajte graditi prvo slovensko bazo dolgoročne degradacije baterij.

  • Ukinitev e-subvencij lahko prinese do 35 milijonov manj DDV. Gorivo proračun stane petkrat več.

    Ukinitev e-subvencij lahko prinese do 35 milijonov manj DDV. Gorivo proračun stane petkrat več.

    Vlada subvencije za nakup električnih avtomobilov letos ni podaljšala. Denar je pošel že sredi leta. Zdaj kaže, da ga ne bo nazaj niti prihodnje leto. Na prvi pogled prihranek. V praksi luknja v proračunu, ki bo verjetno večja od tega, kar bi stal podaljšan program.

    (Podlaga za številke: Karel Lipnik, Delo.)

    Prodaja je rasla, potem je denar pošel

    V prvih sedmih mesecih leta se je prodaja e-avtomobilov pri nas več kot podvojila, delež je skočil na 18 odstotkov vseh prodanih avtomobilov. Del zaslug gre dražjemu bencinu in dizlu, del cenejšim modelom, a največ je naredila subvencija. Država je maja spremenila strukturo spodbud: za vozila do 25.000 € je subvencijo zvišala na rekordnih 7.800 €, za vmesna razreda (25.000–45.000 €) je ostala nespremenjena, za najdražja vozila (45.000–65.000 €) pa jo je začela postopoma ukinjati — ravno takrat, ko bi že morala vedeti, da bo denar za celoten program zmanjkal.

    Zdaj ga ni. Rezultat: avtomobili se bodo podražili, prodaja bo padla, kupci pa se po izkušnjah iz drugih držav večinoma ne bodo preselili k bencinarjem — počakali bodo. To pomeni manj prometa z novimi vozili, manj DDV — in počasnejše pomlajevanje voznega parka. To ni samo statistična opazka: star vozni park je manj varen. Novejši BEV modeli, tudi tisti v najnižjem cenovnem razredu, praviloma prinesejo več zvezdic Euro NCAP, več airbagov in standardno opremljene asistenčne sisteme (samodejno zaviranje, opozorilnik za zapuščanje pasu), ki jih vozila izpred desetih ali petnajstih let nimajo. Vsako leto, ko se zamenjava starega avtomobila z novim odloži, je leto, ko po slovenskih cestah vozi manj varnih avtomobilov.

    Izpad DDV: 30–35 milijonov evrov v štirih mesecih

    Samo zaradi pričakovanega padca prodaje e-avtomobilov v zadnjih štirih mesecih letos bo proračun po grobem izračunu ostal brez 30 do 35 milijonov evrov DDV. Toliko se bo tudi povečal primanjkljaj.

    Formalno je denar za subvencije prihajal iz podnebnega sklada (prilivi od prodaje emisijskih kuponov), ne neposredno iz proračuna, zato naj bi bil učinek na ožji proračun nevtralen. Lepo na papirju. V praksi gre še vedno za javni denar, izpad DDV pa je izpad DDV — ne glede na to, iz katerega predala je prišla subvencija.

    Gorivo stane proračun bistveno več kot e-avtomobili

    Kdor išče, kje proračun res krvavi, naj ne gleda samo e-avtomobilov. Letošnji ukrepi za blažitev cen goriva bodo proračun stali okoli 233 milijonov evrov. Eko sklad bo zaradi dvomesečne odprave prispevka URE izgubil še dobrih 3,5 milijona.

    Trajno znižane trošarine na bencin, dizel in kurilno olje (uveljavljene še v energetski krizi) na letni ravni pomenijo več kot 160 milijonov evrov manj v proračunu. Začasna odprava in znižanje takse na CO2 sta stala dodatnih 38 milijonov spomladi in 34 milijonov poleti.

    Za primerjavo: cel letošnji program subvencij za e-avtomobile je znašal 44,7 milijona evrov. Blažitev cen goriva torej proračun stane več kot petkrat toliko — le da o tem nihče ne piše kolumn o “nevzdržnih stroških”.

    Denar je bil na voljo — samo ni bil razporejen

    Podnebni sklad je konec julija imel na računu 185 milijonov evrov neporabljenih sredstev — pri tem gre za sredstva celotnega sklada, namenjena širokemu naboru podnebnih ukrepov (od sanacije stavb do ogrevanja), ne za denar, ki bi bil že rezerviran ali avtomatsko na voljo izključno za e-subvencije. Bi ga lahko z ustrezno prerazporeditvijo delno preusmerili v podaljšan program brez dodatnega pritiska na širši proračun? Po podatkih iz članka bi to bilo mogoče. Namesto tega je za prihodnje leto za spodbude brezemisijskim vozilom predvidenih le 16 milijonov evrov — in ta znesek še vključuje polnilno infrastrukturo, torej za same avtomobile ostane še manj.

    Slovenija je imela eno najvišjih subvencij v EU, takoj za Dansko (ki ima namesto subvencij ogromne davke na avtomobile z izpusti). Zdaj gremo v obratno smer, brez jasnega nadomestnega načrta. Grob preračun pokaže, kaj to pomeni v praksi: če bi celotnih 16 milijonov evrov za prihodnje leto šlo v subvencije po sedanjih tarifah (kar ne bo, ker mora denar pokriti tudi polnilnice), bi to zadostovalo za manj vozil, kot jih je bilo samo julija letos prodanih z veljavno subvencijo (~1.500). En mesec letošnje prodaje proti celoletnemu proračunu za prihodnje leto — to je razsežnost krčenja, o kateri govorimo.

    In potem je tu še Bruselj — a ne kar tako

    Prometne emisije so se pri nas v zadnjih dveh desetletjih povečale za 30 odstotkov, medtem ko so v EU padale. Cilj je -27 % skupnih emisij do 2030 glede na 2005. Do leta 2024 smo v ne-ETS sektorju (kamor spada tudi promet) dosegli -12,1 %. Slabo obetavno.

    Merilo za to, kako daleč smo, je pogled čez mejo: Avstrija je julija 2026 prvič presegla 300.000 e-avtomobilov na cestah. Slovenija jih ima — glede na kumulativne registracije zadnjih let — okoli 25.000 do 30.000. Tudi če upoštevamo, da je Avstrija štirikrat večja po prebivalstvu, ima glede na število prebivalcev še vedno približno dva- do trikrat več e-avtomobilov na cestah kot Slovenija. Umik subvencij ravno v trenutku, ko smo končno začeli zapirati ta razkorak, ni najboljši trenutek za eksperimentiranje.

    A bodimo natančni: to še ni kazen. Bruselj deluje postopoma — najprej uradni opomin, če ni odziva, obrazloženo mnenje, šele če država tudi na to ne reagira, zadeva pristane na Sodišču EU. Pavšalni znesek in/ali dnevno denarno kazen izreče šele sodišče, in to šele po obsodbi — ne gre za avtomatski račun, ki bi čez noč pristal na ministrstvu. Glede prenosa NEPN in izpolnjevanja podnebnih obveznosti je Slovenija trenutno v fazi odgovarjanja na opomine Bruslja, ne v fazi obsodbe.

    To pa ne pomeni, da so posledice zaostajanja hipotetične — samo drugačne, kot si jih običajno predstavljamo:

    • ETS2: sistem naj bi po prvotnem načrtu zajel emisije že od 2027, a same dražbe kuponov in obveznost predaje se zaradi visokih cen energije in političnega pritiska začnejo šele 2028, možen je nadaljnji zamik. Ko postane operativen, se strošek kuponov prelije v ceno goriva.
    • Trajnostna obveznica: lani izdana 1-milijardna 10-letna obveznica ima višino zadnjega kupona neposredno vezano na cilje NEPN (-35 % do 2030 prvi prag, -45 % drugi). Če prvega praga ne dosežemo, se obrestna mera pri zadnjem kuponu samodejno dvigne za 50 bazičnih točk — vnaprej dogovorjen, neposreden strošek.
    • Socialni sklad za podnebje: Slovenija za 2026–2032 računa na okoli 476 mio € za energetsko in prevozno revna gospodinjstva. Črpanje je pogojeno s potrjenim socialnim načrtom in izvajanjem ukrepov — zamude lahko izplačila upočasnijo ali okrnijo.

    Manj prodanih e-avtomobilov samo po sebi ne bo sprožilo takojšnjega finančnega udarca iz Bruslja — a otežuje doseganje ciljev, ki so že vezani na realen denar: obresti na državno obveznico in pogoje za črpanje evropskih sredstev.

    Strošek, ki ga ni na nobenem od zgornjih računov

    Vsi zneski doslej — subvencije, izpad DDV, trošarine, obveznica — so proračunski, torej vidni in izračunljivi. Obstaja pa strošek, ki je verjetno večji od vseh naštetih skupaj, pa ga v teh izračunih ni nikjer: zdravstvene posledice onesnaženega zraka. Po ocenah, ki smo jih na DeMS podrobneje razčlenili v ločenem prispevku, je onesnažen zrak v Sloveniji povezan z okoli 1.200–1.300 prezgodnjimi smrtmi letno — po podatkih Evropske agencije za okolje in NIJZ. To je 14- do 18-krat več kot vse prometne nesreče skupaj. Denarna ocena samo za Ljubljano in Maribor (raziskava EPHA/CE Delft) znaša več kot 541 milijonov evrov letno; previdna ekstrapolacija na celo državo to dvigne prek milijarde evrov, kar ostaja ocena in ne uradna številka (avtorji izvirne raziskave navajajo negotovost 30–40 %). Del tega bremena povzroča promet, predvsem dizelska vozila, del pa mala kurišča na trda goriva — razmerje med njima se spreminja glede na frakcijo delcev in letni čas, noben od virov pa ni zanemarljiv. To ni argument, da bi e-subvencije same rešile problem — je pa opomnik, da vsi zneski v tem članku, kljub temu da zvenijo veliki, opisujejo le tisti del računa, ki gre skozi proračun.

    Kaj to pomeni za tiste, ki razmišljate o nakupu

    Če ste čakali na jesenski razpis — ni ga. Če ste avto že naročili, a ga zaradi dobavnih rokov še niste prevzeli, preverite pri prodajalcu, ali obljublja kritje razlike; nekateri proizvajalci (Volkswagen v Nemčiji, ko se je tam zgodilo isto leta 2023) so del izgubljene subvencije začasno prevzeli sami. Zveza potrošnikov Slovenije je medtem ministrstvo že pozvala, naj čim prej odpravi negotovost in zaščiti kupce, ki so se za nakup zavezali med veljavnostjo sheme, a vozila zaradi dobavnih rokov še niso prevzeli. Kratkoročno gre torej pričakovati dražje e-avtomobile in manj ponudbe akcij — dolgoročno pa, glede na izkušnje iz Nemčije, ni nujno, da bo tako ostalo za vedno.

    Kratek povzetek za tiste, ki nimajo časa

    • Ukinitev subvencij lahko prinese do 30–35 mio € manj DDV samo v zadnjih štirih mesecih letos.
    • Blažitev cen goriva: proračun letos stane ~233 mio € (plus 3,5 mio € izpada za Eko sklad) — več kot petkrat toliko kot je stal celoten letošnji program e-subvencij.
    • 185 mio € neporabljenih sredstev je ležalo na računu podnebnega sklada (za širši nabor podnebnih ukrepov, ne rezervirano izključno za e-subvencije).
    • Prihodnje leto: samo 16 mio € za spodbude brezemisijskim vozilom (vključno s polnilnicami).
    • Emisije v ne-ETS sektorju (vključno s prometom) rastejo, cilj -27 % je daleč (doseženih -12,1 %); “kazen EU” ni avtomatska, a obresti na trajnostno obveznico (+50 bt pri zadnjem kuponu) in pogoji za 476 mio € iz Socialnega sklada za podnebje že zdaj stanejo denar.

    Odprava subvencij ni bila varčevalni ukrep. Bila je prelaganje stroška iz te v naslednjo proračunsko postavko — in v prihodnje leto, ko bo račun verjetno višji.

    Stališče DeMS: ne prosimo za neomejene subvencije. Prosimo za nekaj veliko cenejšega — za napovedljivost. Program, ki se ustavi čez noč sredi poletja, ni podnebna politika, je upravljanje s presenečenji. To plačamo vsi, ne glede na to, kakšen avto vozimo.

    Viri

    Zbral, uredil in zapisal Alan Orlič

    Alan Orlič je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro, kjer je pokrival tako programsko kot strojno opremo. Pisal je tudi za druge medije, kot so Delo, Joker in Svet in ljudje. Z e-mobilnostjo se je navdušil 2018 in ko je 2020 prevzel svoj prvi e-avto, se je hitro odločil, da ni več poti nazaj. V tem času je napisal tudi vrsto preizkusov električnih vozil in člankov na temo e-mobilnosti.
  • Koliko stane električni avtomobil na mesec? – deset let kasneje

    Koliko stane električni avtomobil na mesec? – deset let kasneje

    Pred desetimi leti sem napisal ta izračun. Danes sem ga ponovil na Tesli – cena 0,10 €/km je skoraj polovico nižja.

    Oktobra 2016 sem na to stran napisal članek z naslovom Koliko stane električni avtomobil na mesec?. Izhodišče je bila oddaja Avtomobilnost na RTV SLO, ki je za takratno povprečno vozilo (15.000 €, pet let, 15.000 km/leto) izračunala strošek 0,32 €/km. Jaz sem isto logiko uporabil na takrat najbolje prodajanem BEV – Nissan Leaf Acenta 24 kWh – in prišel do 0,19 €/km. Ob upoštevanju takratne subvencije Eko sklada (7500 €) je bil električni avto v tistem primeru 59 % cenejši.

    Deset let je dolga doba v e-mobilnosti. Zanimalo me je: če danes isto vajo ponovim na povsem drugih avtomobilih, kam pridem?

    Isti izračun, druga avta

    Tesla Model 3

    Tokrat sem vzel dva avtomobila, ki sta si po velikosti in razredu najbolj primerljiva: Toyota Corolla Hybrid (27.000 €) proti Tesla Model 3 (34.990 €, trenutna akcijska cena). Oba sta srednje velika limuzina/hatchback podobnih zunanjih mer – Corolla je pri nas tudi eden najbolj varčnih klasičnih pogonov, kar jo naredi za pošten, zahteven test za BEV, ne slamnatega nasprotnika. Scenarij: nakup za podjetje, 30.000 km/leto, tri leta lastništva.

    Ker je Corolla precej cenejša od Modela 3 (razlika 7990 €), to hkrati pomeni, da mora BEV to razliko v nakupni ceni najprej nadoknaditi z nižjimi tekočimi stroški, preden sploh lahko govorimo o skupnem prihranku – kar je realnejši in strožji test kot primerjava z dražjim avtomobilom podobne cene. Pri poslovnem nakupu Modela 3 dodatno pridobi 100-odstotni odbitek DDV (66.b člen ZDDV-1, ker je pod mejo 80.000 €) – skupaj efektivno nabavno ceno zniža za dobrih 13.500 € v primerjavi s polno tržno ceno.

    Ob tem podjetje in zaposleni pridobita še eno ključno davčno ugodnost: boniteta za zasebno rabo službenega električnega vozila znaša po ZDoh-2 natanko 0 %, medtem ko bi pri hibridni ali bencinski Corolli zaposleni vsak mesec plačeval opazno višjo dohodnino in prispevke.

    Tu je pomembna podrobnost, ki sem jo moral popraviti pri samem izračunu: ko podjetje avto čez tri leta proda, kupec plača tržno ceno vozila – ne glede na to, koliko je prvotni lastnik zanj dejansko plačal po subvenciji in odbitku DDV. To pomeni, da se subvencija in DDV odbitek pri prodaji ne “izgubita” sorazmerno, ampak ostaneta skoraj v celoti kot čist prihranek podjetja. Zato je razlika med Corollo in Model 3 večja, kot bi pričakoval na prvi pogled.

    Rezultat, ki me je presenetil

    Ko seštejem vse postavke čez tri leta in 90.000 km, glede na to, od kod prihaja elektrika:

    Vozilo in vir energije Strošek (€/km) Prihranek vs. Corolla
    Toyota Corolla Hybrid (bencin) 0,316 € —
    Tesla Model 3 (dnevna/mešana tarifa – 0,20 €/kWh) 0,102 € 68 %
    Tesla Model 3 (nočna tarifa – 0,15 €/kWh) 0,094 € 70 %
    Tesla Model 3 (fotovoltaika – 0,066 €/kWh) 0,082 € 74 %

    Preberi prvo število še enkrat: 0,102 €/km pri navadni dnevni tarifi – manj kot polovica stroška, ki sem ga izračunal za Nissan Leaf leta 2016 (0,19 €/km). Deset let, popolnoma drug avto – trikrat večji doseg, štirikrat hitrejše polnjenje, avto, ki dejansko prehiti marsikaterega športnega pri semaforju – in strošek na kilometer je pri poslovnem nakupu padel na manj kot polovico številke izpred desetih let. Če polniš ponoči ali z lastne fotovoltaike, greš vse do 0,082 €/km.

    Razlika je predvsem v tem, od kod prihaja ta številka. Leta 2016 je bil velik del prihranka subvencija in poceni »nočna« elektrika. Danes je enako res, le da se pri poslovnem nakupu temu pridruži še odbitek DDV – in ker oba popusta ostaneta v celoti kot prihranek tudi po prodaji vozila, je učinek na dolgoročni strošek veliko večji, kot bi pričakoval iz same nakupne cene.

    Od kod pride razlika: razčlenitev po kategorijah

    Zgornja tabela pokaže končni €/km, a ne pove, katera postavka dejansko naredi razliko. Tukaj je razčlenitev v evrih, za celotno tri leta in 90.000 km, pri privzetem scenariju kalkulatorja (polnjenje s fotovoltaike, 0,066 €/kWh):

    Postavka

    Toyota Corolla

    Tesla Model 3

    Amortizacija (izguba vrednosti)

    14.850 €

    3.985 €

    Energija (gorivo/elektrika)

    6.534 €

    885 €

    Servis in olje

    1.410 €

    309 €

    AO — obvezno zavarovanje

    450 €

    750 €

    Registracija

    345 €

    246 €

    Obraba gum

    630 €

    1.170 €

    Boniteta (voznik)

    4.214 €

    0 €

    Skupaj (TCO)

    28.433 €

    7.345 €

    Skupni prihranek: 21.088 € v treh letih, kar znese približno 23,4 c/km. Vidiš, kje je največji razkorak: amortizacija Model 3 znaša manj kot tretjino Corollinega zneska – posledica subvencije in odbitka DDV, ki pri prodaji ostaneta kot čist prihranek. Energija je drugi največji dejavnik, ko polniš s sonca skoraj zastonj. Zanimivo je, da BEV pri dveh postavkah dejansko plača več – AO zavarovanje (750 € proti 450 €, ker gre za dražje in močnejše vozilo) in obraba gum (1.170 € proti 630 €, zaradi teže in navora) – a to razliko davno prehiti prihranek pri amortizaciji, energiji ter boniteti (0 % za Teslo proti polni boniteti za Corollo).

    Doma proti javnim polnilnicam: razpon je velik

    V zgornji glavni tabeli sem uporabil tri konkretne tarife, a razpon cen elektrike v Sloveniji je v resnici še širši. Polnjenje z lastne fotovoltaike (privzeti scenarij kalkulatorja) stane okoli 0,066 €/kWh – praktično zastonj, ko so paneli enkrat plačani. Domače omrežje (dnevna tarifa) je pri približno 0,20 €/kWh. Javno hitro polnjenje na avtocestnih HPC postajah (Ionity in podobne) pa zna stati tudi 0,69 €/kWh ali več – torej več kot 10-krat dražje od sonca.

    Praktična posledica: kdor polni izključno doma (in še bolje, s sonca), doseže številke iz tega članka. Kdor pa polni pretežno na dragih avtocestnih polnilnicah – recimo, ker nima možnosti domačega polnjenja – bo videl bistveno manjši prihranek. V kalkulatorju spodaj lahko z drsnikom “delež domačega polnjenja” nastaviš svoj dejanski vzorec polnjenja in vidiš, kje pristaneš ti.

    Ali je bila to rast cen goriva? Ne povsem.

    Tu je del odgovora, ki ga zlahka spregledamo: preveril sem, kako hitro sta se v desetih letih dražila elektrika in gorivo – in rezultat me je presenetil.

    Za polnjenje Leafa sem v članku iz 2016 uporabil konkretno številko – 0,10 €/kWh, takratno nočno/nižjo tarifo. Če pa pogledam uradno povprečno letno ceno elektrike za gospodinjstva (SURS), je bila leta 2016 pri 0,1605 €/kWh, danes (2026) pa pri 0,2084 €/kWh – rast za 29,8 %.

    Toyota Corolla Hybrid, s katero primerjam Model 3, je bencinski hibrid, zato je pravi kontrolni podatek cena bencina (Euro 95), ne dizla. Po uradnih četrtletnih podatkih Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je bencin leta 2016 v povprečju stal 1,1945 €/liter, letos v prvi polovici leta pa 1,5275 €/liter – rast za 27,9 %. Trenutno veljavna cena (zadnji teden julija 2026) je še višja, 1,649 €/liter – kar rast glede na 2016 dvigne na skoraj 38 %.

    To pomeni nekaj, česar nisem pričakoval: če gledam letno povprečje, sta se bencin in elektrika v desetih letih podražila skoraj enako (28 % proti 30 %). Če pa vzamem najnovejšo trenutno ceno bencina (1,649 €/l), se razkorak spet odpre na skoraj 38 % proti 30 % – kar pomeni, da je bencin v zadnjih tednih julija 2026 ponovno rasel hitreje od elektrike, potem ko sta bila skozi večino desetletja približno usklajena. Dizel se je ves ta čas podražil precej bolj – za 48,6 % (z 1,08 €/l na 1,60 €/l v povprečju leta), a Corolla Hybrid vozi na bencin, ne dizel, zato ta številka za mojo primerjavo ni neposredno relevantna.

    Torej razlika v €/km med Corollo in Modelom 3 ni (le) posledica tega, da bi se gorivo podražilo bistveno hitreje od elektrike – v resnici sta rasla podobno. Razlika izhaja predvsem iz treh stvari: BEV od začetka porabi manj energije na km, ima nižje stroške vzdrževanja, pri poslovnem nakupu pa subvencija in odbitek DDV ostaneta kot trajen prihranek tudi po prodaji vozila. Če vozilo primerjaš z dizelskim modelom, je slika še ugodnejša za BEV – tam je razkorak v rasti cen (49 % proti 30 %) dodaten dejavnik v njegovo korist.

    Kjer razlika ostaja nedvoumna, je fotovoltaika: cena sonca se v desetih letih ni podražila, ker je v resnici ni. Plačaš enkrat za panele, potem pa je vsak naslednji km praktično zastonj – ne glede na to, kaj se dogaja s cenami bencina, dizla ali omrežne elektrike.

    Kaj se ni spremenilo

    Zanimivo je tudi, kaj se v desetih letih ni spremenilo. Takrat sem naletel na enak ugovor kot danes: »da, ampak baterija bo propadla in te bo stala celo bogastvo.« Leta 2016 sem odgovarjal s podatki iz prve roke – takratni predsednik društva je po 183.000 prevoženih kilometrih izgubil približno 24 % kapacitete baterije. Danes imamo še več podatkov in baterij, ki po nekaj sto tisoč kilometrih izgubijo manj, kot bi marsikdo pričakoval.

    Poskusi sam

    Zgornje številke so izračunane z novim DeMS-ovim kalkulatorjem amortizacije, ki upošteva tudi Borzenovo subvencijo, boniteto in DDV za poslovna vozila, CO₂-odtis in različne vire polnjenja – od fotovoltaike do dragih hitrih polnilnic. Vstavi svoja dva avtomobila, svojo kilometrino in svojo ceno elektrike, pa poglej, kje pristaneš ti. Dodanih je 10 najbolje prodajanih BEV in ICE.

    Pred desetimi leti je bila to preprosta preglednica v Excelu. Danes je interaktivna. Številka na koncu pa je padla veliko niže, kot sem pričakoval.

    Zapisal
    Ignac Završnik

    Izvirni članek iz oktobra 2016: Koliko stane električni avtomobil na mesec? (0,10 €/kWh nočna tarifa kot navedeno v članku). Podatki o cenah goriva 2016: arhiv RTV SLO. Podatki v tem zapisu: julij 2026, DeMS.

  • MG S5 EV: ko številke postanejo vsakdan

    MG S5 EV: ko številke postanejo vsakdan

    Električni SUV, ki ne želi navduševati na papirju, ampak prepričati na cesti

    Električni avtomobili so leta 2026 postali dovolj samoumevni, da se ne sprašujemo več, ali so uporabni. Za večino voznikov je to vprašanje že za nami. Danes je bistveno nekaj drugega: kako dobro se električni avtomobil vključi v resnični ritem življenja.

    Ne v laboratoriju. Ne na idealni testni trasi.

    Temveč v povsem običajnem miksu: ljubljanska obvoznica, vožnja do morja, vsakodnevne mestne relacije in občasna daljša pot čez meje.

    Piran

    Ključne številke v 30 sekundah

    Baterija (Long Range): 64 kWh nominalno, približno 62 kWh uporabno
    DC-polnjenje: do približno 139 kW (400 V)
    Ljubljanska obvoznica (90–95 km/h): 16,7–17,5 kWh/100 km
    Ljubljana–Piran: 18,48 kWh/100 km
    Ljubljana–Beograd: 530 km, 17,2 kWh/100 km, 7 h 21 min skupaj
    Cena (Luxury 64 kWh): 36.490 €; ob MG GO GREEN 33.990 € (+500 € kovinska barva)

    Ljubljanska obvoznica: realen poligon brez izgovorov

    Ljubljana Barje

    Ljubljanska obvoznica ostaja eden najbolj poštenih testnih poligonov za električna vozila. Dovolj prometa, stalne hitrosti in vplivi okolja hitro pokažejo, kaj pomeni učinkovitost v resničnem prometnem toku.

    Pogoji testa

    📅 2. 3. 2026 | ⏱️ 11.30–12.49
    🌦️ suho in delno sončno
    🌡️ 13–14 °C

    Rezultati testnih krogov

    Krog Razdalja Čas Poraba Povp. hitrost
    1️⃣ 28,5 km 18 min 17,1 kWh/100 km 95 km/h
    2️⃣ 28,5 km 19 min 17,3 kWh/100 km 90 km/h
    3️⃣ 28,4 km 19 min 16,7 kWh/100 km 90 km/h
    4️⃣ 28,4 km 18 min 17,5 kWh/100 km 95 km/h

    Povzetek obvoznice je jasen: poraba se je gibala med 16,7 in 17,5 kWh/100 km, povprečna hitrost pa med 90 in 95 km/h. Z drugimi besedami: stabilno, predvidljivo in brez nenavadnih odstopanj tudi pri realnih obvozničnih hitrostih. Prav takšen baseline je pomemben zato, ker na daljši poti hitro pokaže, koliko spremembe prinesejo temperatura, avtocestni tempo in postanki.

    Opomba: časovni okvir 11.30–12.49 vključuje še približno pet minut vmesnega časa za obračanje in urejanje merjenja, zato je nekoliko daljši od seštevka štirih krogov.

    Ljubljana–Piran: realen test brez izgovorov

    Na poti

    Relacija Ljubljana–Piran ostaja eden najbolj poštenih in zanimivih testov za električna vozila v Sloveniji. Kombinacija avtoceste v realnem tempu, nekaj prometa, blagega vzpona proti Postojni in nato obalne ceste z mestno vožnjo hitro pokaže, kaj pomeni učinkovitost na tipični slovenski poti proti morju.

    Pogoji testa

    📅 4. 3. 2026 | ⏱️ 13.35–15.39
    🌦️ suho in delno oblačno
    🌡️ 13,5–15,5 °C
    🏔️ hladneje na višini, mileje ob morju

    Rezultati vožnje

    Odsek Razdalja Čas Poraba Povp. hitrost Porabljena energija
    Ljubljana → Koper 101,5 km 1 h 1 min 19,2 kWh/100 km 97 km/h 19,49 kWh
    Koper → Piran 18,4 km 25 min 14,5 kWh/100 km 43 km/h 2,67 kWh
    SKUPAJ 119,9 km 1 h 26 min 18,48 kWh/100 km ≈ 89 km/h 22,16 kWh

    Polnjenje na poti

    ⚡ BS Petrol Koper: +17,53 kWh (do 96 %)
    ⚡ Piran – na cilju: +6,1 kWh (do 100 %)
    🔋 Skupaj napolnjeno: 23,63 kWh

    Tudi tukaj so številke zgovorne. Poraba se je gibala med 14,5 kWh/100 km na počasnejši obalni cesti in 19,2 kWh/100 km na glavnem avtocestnem delu pri povprečni hitrosti 97 km/h. Avtocesta pričakovano postavi osnovo porabe, obalni del pa jo lepo zniža. Skupna poraba 18,48 kWh/100 km je za družinski električni SUV na tej relaciji zelo soliden rezultat — brez ekstremne ekovožnje, brez idealnih pogojev in brez izgovorov za promet ali vreme.

    Ta test je pomemben zato, ker dobro pokaže realno učinkovitost avtomobila na tipični slovenski vikendpoti do morja. Razlika med avtocestnim in obalno-mestnim delom znaša približno 32 %, kar je povsem značilno za večino električnih vozil pri hitrostih nad 90–100 km/h.

    Opomba: časovni okvir 13.35–15.39 vključuje tudi približno 35–40 minut polnjenja v Kopru, zato je skupni čas daljši od same vožnje.

    V razredu, kjer šteje predvidljivost

    Notranjost

    MG S5 EV vstopa v razred, kjer je konkurenca najostrejša — med kompaktne družinske SUV-je. In prav tu ni več dovolj, da je avto le simpatičen, tehnično zanimiv ali dovolj hiter. Biti mora udoben, prostoren, predvidljiv in dovolj zrel, da vozniku poenostavi življenje, ne pa ga dodatno obremenjuje.

    V tem razredu ne iščemo več predvsem wow pospeška, četudi je 6,3 sekunde do 100 km/h več kot dovolj suveren podatek. Veliko pomembnejša so druga vprašanja: koliko porabi, kako se polni, kako deluje na poti in kako prepričljiv je, ko iz teorije stopi v rutino.

    Po prvih resnih kilometrih je odgovor pri MG S5 EV precej jasen. To je avtomobil, katerega največja odlika ni v spektaklu, temveč v mirnosti. Ne trudi se biti nekaj več, kot je — in prav v tem je njegov največji adut.

    Udobni sedeži, prijetno vzmetenje in dobra zvočna izolacija ustvarijo kabino, v kateri kilometri minevajo lahkotneje, kot bi morda pričakovali. Tišina v kabini ni le prijeten dodatek, ampak pomemben del občutka, da je avto v osnovi dobro uglašen.

    Ko številke dobijo pomen

    Pri različici Luxury je tehnična osnova jasna: 64 kWh nominalne in približno 62 kWh uporabne kapacitete baterije. A kot pri vseh električnih avtomobilih tudi tukaj velja, da so homologacijske številke le del zgodbe. V praksi je realen doseg vedno rezultat temperature, hitrosti, voznega ritma in razmer na cesti.

    Zato so pomembnejši konkretni testi kot katalog. Prav tam se pokaže, ali je avto le zanimiv na papirju ali pa dejansko deluje tudi v vsakdanjem življenju.

    Moč polnjenja v praksi

    Moč polnjenja

    MG S5 EV uporablja 400-voltno arhitekturo in pri hitrem enosmernem polnjenju doseže približno 139 kW. To pomeni, da ne sodi med najhitrejše predstavnike novega 800-voltnega razreda, a hkrati tudi ne med tista električna vozila, ki bi na daljši poti postala breme.

    V ugodnih razmerah se polnjenje od 10 do 80 odstotkov približa obljubljenim časom, v vsakdanji rabi pa velja računati na približno pol ure — včasih nekoliko manj, drugič nekaj minut več.

    To ni avtomobil za lovljenje rekordov na polnilnici. Je pa dovolj hiter, da polnjenje ostane del normalnega ritma poti. Na našem testu se je pokazalo, da je bil v enem primeru za povsem uporaben energijski pribitek dovolj že 18-minutni postanek. To je natanko tista meja uporabnosti, kjer polnjenje ne postane tema samo zase, ampak le ena od postaj na poti.

    Pri hitrem polnjenju se lahko občasno pojavi tudi nekoliko glasnejši »pok«, ki manj izkušenega voznika električnega vozila lahko preseneti. V praksi to praviloma ni nič neobičajnega, ampak spremljevalni zvok posameznih komponent pri večjih obremenitvah sistema.

    Cena, ki ve, kam se postaviti

    Pri testni konfiguraciji MG S5 EV Luxury s 64-kWh baterijo znaša priporočena maloprodajna cena po ceniku MG Motor Slovenija 36.490 € z vključenim DDV in DMV. Ob financiranju z bonusom MG GO GREEN cena pade na 33.990 €, doplačilo za kovinsko barvo pa znaša 500 €.

    Še pomembnejši del ponudbe od same cene je celoten občutek vrednosti. In tu pomembno vlogo odigra garancija. MG ponuja 7 let oziroma 150.000 kilometrov garancije za vozilo, visokonapetostno baterijo in pogonski sklop, ob tem pa jamči najmanj 70 odstotkov kapacitete baterije tudi po tem obdobju.

    V razredu, kjer kupci ne tehtajo le med opremo in videzom, temveč tudi med dolgoročnim zaupanjem v električni pogon, je to zelo resen argument.

    Prtljažnik

    Digitalna uporabnost ni več dodatek

    Pri sodobnem električnem avtomobilu uporabniška izkušnja ni več zgolj mehanska. Vedno več te izkušnje se odvija tudi prek zaslona, aplikacije in povezljivosti. Pri MG-ju to vlogo prevzema iSMART.

    Aplikacija omogoča spremljanje stanja baterije in polnjenja, daljinsko zaklepanje in odklepanje vozila ter iskanje avtomobila na parkirišču. Najbolj uporabna funkcija pa ostaja upravljanje temperature v kabini. Pozimi to pomeni manj jutranje naglice in manj ledenih stekel, poleti pa precej prijetnejši prvi stik z vozilom.

    Takšne funkcije že dolgo niso več le gadget. Postale so del vsakdanje uporabnosti in eden od razlogov, zakaj je življenje z električnim avtomobilom lahko tudi preprostejše kot z običajnim.

    Prvi stik z aplikacijo sicer ni povsem brez pripomb. Nekateri prevodi v sistemu delujejo nekoliko nerodno, kar lahko podaljša začetni postopek povezovanja. To ni velika pomanjkljivost, je pa opomnik, da je pri sodobnem avtomobilu pomembna tudi programska dodelanost, ne le strojna tehnika.

    YouTube

    Na drugi strani je prijetno presenečenje, da spletna povezljivost deluje tudi v Srbiji, torej zunaj EU. Med polnjenjem smo brez težav preizkusili tudi YouTube in sistem je deloval povsem brez zapletov. Na papirju takšna podrobnost zveni obrobno, v praksi pa hitro postane del občutka, da je avto pripravljen na več kot le domače okolje.

    Najboljši je tam, kjer ga največ uporabljaš

    MG S5 EV največ točk osvoji tam, kjer jih tudi mora: v vsakdanji uporabi. Udobni sedeži, zrelo vzmetenje in tiha kabina ustvarijo avtomobil, ki ne utrudi. V mestu to pomeni več lahkotnosti, na avtocesti pa predvsem več miru.

    Adaptivni tempomat v povezavi s sistemom za ohranjanje voznega pasu

    Zelo dober vtis pusti tudi adaptivni tempomat v povezavi s sistemom za ohranjanje voznega pasu. Kombinacija deluje umirjeno, dovolj natančno in predvsem naravno. Na daljši poti to ni več stvar prestiža ali tehnološke kljukice, ampak konkretna pomoč, ki zmanjša utrujenost voznika.

    Seveda niso vse rešitve enako posrečene. Brezžično polnilno mesto za telefon ni nameščeno najbolje, saj ga lahko v določenem delu dneva dodatno obremenijo sončni žarki. Ker se telefon že tako segreva med brezžičnim polnjenjem, to v praksi pomeni počasnejše ali manj učinkovito polnjenje. Majhna podrobnost, a dovolj konkretna, da jo v vsakdanji uporabi hitro opaziš.

    Poraba: prava zgodba se začne zunaj brošure

    Pri električnem avtomobilu je poraba še vedno najbolj neposreden prevod teorije v vsakdan. In pri MG S5 EV se je na testu pokazalo natanko to, kar pričakujemo od zrelega električnega avtomobila: da zna biti v ugodnih razmerah zelo učinkovit, hkrati pa ostaja dovolj predvidljiv tudi takrat, ko razmere niso idealne.

    Planiranje poti

    Na našem testu se je poraba gibala od manj kot 15 do približno 20 kWh/100 km. Ključni dejavnik pri tem niso bile drastične razlike v slogu vožnje, temveč temperaturna nihanja med dnevno in nočno vožnjo. In prav to je bistvo realnega testa: ne, da pokaže najboljši možni scenarij, ampak da razkrije, kaj se zgodi v resničnih pogojih.

    Ljubljana–Beograd: številke, ki nekaj povedo

    Najresnejši preizkus je bila relacija Ljubljana–Beograd. Pot, dolga približno 530 kilometrov, hitro pokaže, kdaj električni avtomobil neha biti le mestni ali primestni sopotnik in postane resen potovalni stroj.

    Na poti do Slavonskega Broda je na 330,3 kilometra dolgi etapi porabil 16,3 kWh/100 km in tja prispel s 17 odstotki baterije. Po 18-minutnem polnjenju, med katerim se je v baterijo preneslo 29,2 kWh energije, se je pot nadaljevala proti Srbiji.

    Slavonski Brod

    Na naslednji etapi do polnilne točke v Srbiji je poraba znašala 18,4 kWh/100 km, nato pa je sledilo še daljše polnjenje, ki je vozilo znova pripravilo za zadnji odsek do Beograda.

    Skupna bilanca poti je zgovorna: 530 kilometrov, 5 ur in 59 minut vožnje, povprečna hitrost med vožnjo 88,6 km/h, skupna povprečna poraba 17,2 kWh/100 km ter 1 ura in 22 minut skupnega časa polnjenja. Celotna pot je trajala 7 ur in 21 minut.

    To niso številke za senzacijo. So pa natanko tiste številke, ki električni avtomobil ločijo od zanimive ideje in ga postavijo v sfero vsakdanje uporabnosti.

    CP Srbija

    Resnici na ljubo postanek v Srbiji ni bil nujno potreben za dosego cilja, je bil pa priročen. In prav v tem je poanta: na takšni poti MG S5 EV ne deluje kot eksperiment, ampak kot povsem uporaben potovalni avtomobil.

    Manj mitologije, več rutine

    MG S5 EV ni avtomobil za forumsko dokazovanje in lovljenje teoretičnih rekordov. Njegova prava vrednost je drugje: v tem, da postane neopazen, a zanesljiv del vsakdana.

    Da je obvoznica preprosto obvoznica.
    Da je pot na morje izlet, ne stres.
    Da je Ljubljana–Beograd povsem normalna relacija, kjer največjo razliko naredijo dober načrt, realen tempo in predvidljivo obnašanje vozila.

    Po prvih resnih kilometrih je vtis jasen. MG S5 EV zna biti udoben, digitalno dovolj dodelan in logistično dovolj prepričljiv, da se v vsakdan vključi brez nepotrebne drame. Ima nekaj manjših pomanjkljivosti — od manj posrečenih prevodov do neidealno postavljenega brezžičnega polnilca za telefon — a v ključnih točkah deluje zrelo. Tudi asistenčni sistemi so pustili boljši vtis, kot bi ga morda pričakovali.

    Leta 2026 ne potrebujemo več velikih zgodb o tem, ali elektromobilnost deluje. Potrebujemo predvsem poštene zapise in primerljive teste, ki pokažejo, kaj se zgodi, ko se realnost sreča s številkami.

    In prav tam je MG S5 EV najbolj prepričljiv: ne kot obljuba prihodnosti, ampak kot povsem uporaben del sedanjosti.

    Zapisal
    Ignac Završnik

  • Energetska samozadostnost

    Energetska samozadostnost

    V oddaji Ambienti sta člana društva DEMS poudarila primer energetske samooskrbe in uporabe električnega vozila v praksi. Ekonomska logika uporabnosti električnih vozil je že sedaj v korist električnemu vozilu. To smo že pred časom zapisali v svojem prispevku koliko nas stane električni avtomobil.

    Prihodnost se bo gradila na fotovoltaiki kot samozadostnem viru energije, domačem hranilniku električne energije ter električnem avtomobilu, ki bo služil tudi kot prenosni hranilnik energije.

    Na spodnji povezavi si lahko ogledate oddajo, nam zanimiva tema je med 10:20 – 17:30 minuto.

    Povezava do oddaje Ambienti

  • Pomagamo pri pridobitvi električnih vozil

    Pomagamo pri pridobitvi električnih vozil

    Vodič DeMS

    Pomagamo pri pridobitvi električnega vozila

    Novo ali rabljeno, doma ali v tujini. Pred nakupom preverite, ali se vam splača, nato izberite pametno. Naši člani so to pot že prehodili.

    Električni Nissan Leaf

    Najprej račun

    Ali je nakup ekonomsko upravičen?

    Električni avtomobil je dražji ob nakupu in cenejši vsak mesec potem. Preverite, kaj to pomeni za vas.

    Kalkulator stroškov

    Vnesite svojo letno kilometrino in primerjajte stroške električnega in klasičnega vozila.

    Odpri kalkulator ›

    Koliko nas stane na mesec

    Zapis o dejanskih mesečnih stroških lastništva električnega avtomobila, iz izkušenj članov.

    Preberi zapis ›

    ABC električnih avtomobilov

    Brošura za nove lastnike: polnjenje, doseg, baterija in vse, kar vas čaka v prvih mesecih.

    Prenesi PDF ›
    Rabljeno električno vozilo, pripravljeno za uvoz

    Uvoz rabljenega vozila

    Iščete na tujem trgu?

    Ponudba rabljenih električnih vozil je v tujini pogosto večja in ugodnejša. Če se odločite za lastni uvoz, smo za vas pripravili opis postopka korak za korakom, od izbire vozila do registracije v Sloveniji.

    Postopek na kratko

    Od oglasa do registracije

    1. Izberite voziloPrimerjajte ponudbe na evropskih oglasnikih in preverite doseg za vaše vsakdanje poti.
    2. Preverite stanjeVprašajte za stanje baterije, servisno zgodovino in polnilne priključke.
    3. Uredite dokumentePred plačilom se prepričajte, da imate vse listine, ki jih potrebujete za registracijo.
    4. RegistrirajtePodrobnosti postopka v Sloveniji so opisane v našem vodiču za uvoz.

    Kje iskati

    Evropska ponudba rabljenih EV

    Spletni strani, ki ju naši člani pri iskanju uporabljajo najpogosteje.

    Se vam je kje zataknilo?

    Člani društva si izkušnje z nakupom in uvozom delijo vsak dan. Pišite nam ali se nam pridružite.