Vlada subvencije za nakup električnih avtomobilov letos ni podaljšala. Denar je pošel že sredi leta. Zdaj kaže, da ga ne bo nazaj niti prihodnje leto. Na prvi pogled prihranek. V praksi luknja v proračunu, ki bo verjetno večja od tega, kar bi stal podaljšan program.

(Podlaga za številke: Karel Lipnik, Delo.)

Prodaja je rasla, potem je denar pošel

V prvih sedmih mesecih leta se je prodaja e-avtomobilov pri nas več kot podvojila, delež je skočil na 18 odstotkov vseh prodanih avtomobilov. Del zaslug gre dražjemu bencinu in dizlu, del cenejšim modelom, a največ je naredila subvencija. Država je maja spremenila strukturo spodbud: za vozila do 25.000 € je subvencijo zvišala na rekordnih 7.800 €, za vmesna razreda (25.000–45.000 €) je ostala nespremenjena, za najdražja vozila (45.000–65.000 €) pa jo je začela postopoma ukinjati — ravno takrat, ko bi že morala vedeti, da bo denar za celoten program zmanjkal.

Zdaj ga ni. Rezultat: avtomobili se bodo podražili, prodaja bo padla, kupci pa se po izkušnjah iz drugih držav večinoma ne bodo preselili k bencinarjem — počakali bodo. To pomeni manj prometa z novimi vozili, manj DDV — in počasnejše pomlajevanje voznega parka. To ni samo statistična opazka: star vozni park je manj varen. Novejši BEV modeli, tudi tisti v najnižjem cenovnem razredu, praviloma prinesejo več zvezdic Euro NCAP, več airbagov in standardno opremljene asistenčne sisteme (samodejno zaviranje, opozorilnik za zapuščanje pasu), ki jih vozila izpred desetih ali petnajstih let nimajo. Vsako leto, ko se zamenjava starega avtomobila z novim odloži, je leto, ko po slovenskih cestah vozi manj varnih avtomobilov.

Izpad DDV: 30–35 milijonov evrov v štirih mesecih

Samo zaradi pričakovanega padca prodaje e-avtomobilov v zadnjih štirih mesecih letos bo proračun po grobem izračunu ostal brez 30 do 35 milijonov evrov DDV. Toliko se bo tudi povečal primanjkljaj.

Formalno je denar za subvencije prihajal iz podnebnega sklada (prilivi od prodaje emisijskih kuponov), ne neposredno iz proračuna, zato naj bi bil učinek na ožji proračun nevtralen. Lepo na papirju. V praksi gre še vedno za javni denar, izpad DDV pa je izpad DDV — ne glede na to, iz katerega predala je prišla subvencija.

Gorivo stane proračun bistveno več kot e-avtomobili

Kdor išče, kje proračun res krvavi, naj ne gleda samo e-avtomobilov. Letošnji ukrepi za blažitev cen goriva bodo proračun stali okoli 233 milijonov evrov. Eko sklad bo zaradi dvomesečne odprave prispevka URE izgubil še dobrih 3,5 milijona.

Trajno znižane trošarine na bencin, dizel in kurilno olje (uveljavljene še v energetski krizi) na letni ravni pomenijo več kot 160 milijonov evrov manj v proračunu. Začasna odprava in znižanje takse na CO2 sta stala dodatnih 38 milijonov spomladi in 34 milijonov poleti.

Za primerjavo: cel letošnji program subvencij za e-avtomobile je znašal 44,7 milijona evrov. Blažitev cen goriva torej proračun stane več kot petkrat toliko — le da o tem nihče ne piše kolumn o “nevzdržnih stroških”.

Denar je bil na voljo — samo ni bil razporejen

Podnebni sklad je konec julija imel na računu 185 milijonov evrov neporabljenih sredstev — pri tem gre za sredstva celotnega sklada, namenjena širokemu naboru podnebnih ukrepov (od sanacije stavb do ogrevanja), ne za denar, ki bi bil že rezerviran ali avtomatsko na voljo izključno za e-subvencije. Bi ga lahko z ustrezno prerazporeditvijo delno preusmerili v podaljšan program brez dodatnega pritiska na širši proračun? Po podatkih iz članka bi to bilo mogoče. Namesto tega je za prihodnje leto za spodbude brezemisijskim vozilom predvidenih le 16 milijonov evrov — in ta znesek še vključuje polnilno infrastrukturo, torej za same avtomobile ostane še manj.

Slovenija je imela eno najvišjih subvencij v EU, takoj za Dansko (ki ima namesto subvencij ogromne davke na avtomobile z izpusti). Zdaj gremo v obratno smer, brez jasnega nadomestnega načrta. Grob preračun pokaže, kaj to pomeni v praksi: če bi celotnih 16 milijonov evrov za prihodnje leto šlo v subvencije po sedanjih tarifah (kar ne bo, ker mora denar pokriti tudi polnilnice), bi to zadostovalo za manj vozil, kot jih je bilo samo julija letos prodanih z veljavno subvencijo (~1.500). En mesec letošnje prodaje proti celoletnemu proračunu za prihodnje leto — to je razsežnost krčenja, o kateri govorimo.

In potem je tu še Bruselj — a ne kar tako

Prometne emisije so se pri nas v zadnjih dveh desetletjih povečale za 30 odstotkov, medtem ko so v EU padale. Cilj je -27 % skupnih emisij do 2030 glede na 2005. Do leta 2024 smo v ne-ETS sektorju (kamor spada tudi promet) dosegli -12,1 %. Slabo obetavno.

Merilo za to, kako daleč smo, je pogled čez mejo: Avstrija je julija 2026 prvič presegla 300.000 e-avtomobilov na cestah. Slovenija jih ima — glede na kumulativne registracije zadnjih let — okoli 25.000 do 30.000. Tudi če upoštevamo, da je Avstrija štirikrat večja po prebivalstvu, ima glede na število prebivalcev še vedno približno dva- do trikrat več e-avtomobilov na cestah kot Slovenija. Umik subvencij ravno v trenutku, ko smo končno začeli zapirati ta razkorak, ni najboljši trenutek za eksperimentiranje.

A bodimo natančni: to še ni kazen. Bruselj deluje postopoma — najprej uradni opomin, če ni odziva, obrazloženo mnenje, šele če država tudi na to ne reagira, zadeva pristane na Sodišču EU. Pavšalni znesek in/ali dnevno denarno kazen izreče šele sodišče, in to šele po obsodbi — ne gre za avtomatski račun, ki bi čez noč pristal na ministrstvu. Glede prenosa NEPN in izpolnjevanja podnebnih obveznosti je Slovenija trenutno v fazi odgovarjanja na opomine Bruslja, ne v fazi obsodbe.

To pa ne pomeni, da so posledice zaostajanja hipotetične — samo drugačne, kot si jih običajno predstavljamo:

• ETS2: sistem naj bi po prvotnem načrtu zajel emisije že od 2027, a same dražbe kuponov in obveznost predaje se zaradi visokih cen energije in političnega pritiska začnejo šele 2028, možen je nadaljnji zamik. Ko postane operativen, se strošek kuponov prelije v ceno goriva.
• Trajnostna obveznica: lani izdana 1-milijardna 10-letna obveznica ima višino zadnjega kupona neposredno vezano na cilje NEPN (-35 % do 2030 prvi prag, -45 % drugi). Če prvega praga ne dosežemo, se obrestna mera pri zadnjem kuponu samodejno dvigne za 50 bazičnih točk — vnaprej dogovorjen, neposreden strošek.
• Socialni sklad za podnebje: Slovenija za 2026–2032 računa na okoli 476 mio € za energetsko in prevozno revna gospodinjstva. Črpanje je pogojeno s potrjenim socialnim načrtom in izvajanjem ukrepov — zamude lahko izplačila upočasnijo ali okrnijo.

Manj prodanih e-avtomobilov samo po sebi ne bo sprožilo takojšnjega finančnega udarca iz Bruslja — a otežuje doseganje ciljev, ki so že vezani na realen denar: obresti na državno obveznico in pogoje za črpanje evropskih sredstev.

Strošek, ki ga ni na nobenem od zgornjih računov

Vsi zneski doslej — subvencije, izpad DDV, trošarine, obveznica — so proračunski, torej vidni in izračunljivi. Obstaja pa strošek, ki je verjetno večji od vseh naštetih skupaj, pa ga v teh izračunih ni nikjer: zdravstvene posledice onesnaženega zraka. Po ocenah, ki smo jih na DeMS podrobneje razčlenili v ločenem prispevku, je onesnažen zrak v Sloveniji povezan z okoli 1.200–1.300 prezgodnjimi smrtmi letno — po podatkih Evropske agencije za okolje in NIJZ. To je 14- do 18-krat več kot vse prometne nesreče skupaj. Denarna ocena samo za Ljubljano in Maribor (raziskava EPHA/CE Delft) znaša več kot 541 milijonov evrov letno; previdna ekstrapolacija na celo državo to dvigne prek milijarde evrov, kar ostaja ocena in ne uradna številka (avtorji izvirne raziskave navajajo negotovost 30–40 %). Del tega bremena povzroča promet, predvsem dizelska vozila, del pa mala kurišča na trda goriva — razmerje med njima se spreminja glede na frakcijo delcev in letni čas, noben od virov pa ni zanemarljiv. To ni argument, da bi e-subvencije same rešile problem — je pa opomnik, da vsi zneski v tem članku, kljub temu da zvenijo veliki, opisujejo le tisti del računa, ki gre skozi proračun.

Kaj to pomeni za tiste, ki razmišljate o nakupu

Če ste čakali na jesenski razpis — ni ga. Če ste avto že naročili, a ga zaradi dobavnih rokov še niste prevzeli, preverite pri prodajalcu, ali obljublja kritje razlike; nekateri proizvajalci (Volkswagen v Nemčiji, ko se je tam zgodilo isto leta 2023) so del izgubljene subvencije začasno prevzeli sami. Zveza potrošnikov Slovenije je medtem ministrstvo že pozvala, naj čim prej odpravi negotovost in zaščiti kupce, ki so se za nakup zavezali med veljavnostjo sheme, a vozila zaradi dobavnih rokov še niso prevzeli. Kratkoročno gre torej pričakovati dražje e-avtomobile in manj ponudbe akcij — dolgoročno pa, glede na izkušnje iz Nemčije, ni nujno, da bo tako ostalo za vedno.

Kratek povzetek za tiste, ki nimajo časa

• Ukinitev subvencij lahko prinese do 30–35 mio € manj DDV samo v zadnjih štirih mesecih letos.
• Blažitev cen goriva: proračun letos stane ~233 mio € (plus 3,5 mio € izpada za Eko sklad) — več kot petkrat toliko kot je stal celoten letošnji program e-subvencij.
• 185 mio € neporabljenih sredstev je ležalo na računu podnebnega sklada (za širši nabor podnebnih ukrepov, ne rezervirano izključno za e-subvencije).
• Prihodnje leto: samo 16 mio € za spodbude brezemisijskim vozilom (vključno s polnilnicami).
• Emisije v ne-ETS sektorju (vključno s prometom) rastejo, cilj -27 % je daleč (doseženih -12,1 %); “kazen EU” ni avtomatska, a obresti na trajnostno obveznico (+50 bt pri zadnjem kuponu) in pogoji za 476 mio € iz Socialnega sklada za podnebje že zdaj stanejo denar.

Odprava subvencij ni bila varčevalni ukrep. Bila je prelaganje stroška iz te v naslednjo proračunsko postavko — in v prihodnje leto, ko bo račun verjetno višji.

Stališče DeMS: ne prosimo za neomejene subvencije. Prosimo za nekaj veliko cenejšega — za napovedljivost. Program, ki se ustavi čez noč sredi poletja, ni podnebna politika, je upravljanje s presenečenji. To plačamo vsi, ne glede na to, kakšen avto vozimo.

• Karel Lipnik, Nenavadno, umik subvencij za e-avtomobile slabša razmere v proračunu — Delo (izvirni članek in vir vseh finančnih podatkov v tem prispevku)
• Nov razpis za električne avtomobile, tu so prve podrobnosti — Žurnal24, natančna struktura majskih sprememb subvencij po cenovnih razredih
• Gašper Boncelj, E-avtomobili: Subvencije pohajajo, kako naprej? — Delo
• Denar za subvencije nakupov električnih avtomobilov naj bi kmalu pošel — RTV SLO
• Gašper Boncelj, ZPS po koncu subvencij za e-avte: položaj je izrazito v škodo potrošnikov — Delo
• Zaradi ukinitve subvencij na trgu vlada norija, številni kupci pa obupujejo — Žurnal24 (vključno z referenco na študijo ACEA)
• Evropski parlament, Na kratko o evropskem sistemu za trgovanje z izpusti (ETS) in njegovi reformi — potrditev časovnice ETS2 (2027, zamik na 2028)
• Bruselj Sloveniji izdal opomin — Žurnal24, opomin (nov. 2025) zaradi neprenesene direktive o energetski učinkovitosti, vezane na NEPN
• Slovenija v izdajo obveznice za izpolnjevanje trajnostnih ciljev — RTV SLO, mehanizem obrestne mere vezane na emisijske cilje NEPN
• Slovenija izdala prvo 10-letno obveznico, vezano na izpolnjevanje trajnostnih ciljev iz NEPN — podrobnosti izdaje (1 mrd €, pragova -35 %/-45 %)
• Dodatne subvencije za energetsko revna in ranljiva gospodinjstva — Žurnal24, 475,9 mio € iz Socialnega sklada za podnebje za Slovenijo
• Ignac Završnik, Cena, ki je ne vidimo na računu — DEMS, zdravstveni strošek onesnaženega zraka (prezgodnje smrti, ocena po EPHA/CE Delft)
• Subvencija za električni avto 2026 – do 7.200 € — primer Nemčije 2023 in odziva Volkswagna

Zbral, uredil in zapisal Alan Orlič